Natascha Kampusch, ki je sicer fizično svobodna od avgusta leta 2006, ko ji je po osmih letih in pol ujetništva uspelo pobegniti, je med intervjujem svojega ugrabitelja Wolfganga Priklopila naslikala kot obsesivnega samotarja , ki jo je pri desetih letih ugrabil, da bi zrasla v "popolno žensko“. Priklopil si je namreč nadvse želel imeti žensko, ki bi ga ljubila, in tako je mislil, da bo lahko Natascho vzgojil tako, da ga bo, ko bo odrasla, oboževala.

Le pred dvema tednoma je avstrijsko tožilstvo razglasilo, da je Priklopil pri ugrabitvi deloval sam, čeprav se že od leta 2006 pojavljajo govorice, da je bil član večje pedofilske tolpe, Kampuscheva pa je identiteto drugih ugrabiteljev skrivala zaradi mešanih čustev, ki jih je razvila do njih.

"Ko me je ugrabil, sem hotela kričati, a iz mojih ust ni prišlo nič"

V intervjuju se je osredotočila predvsem na govorjenje o grozi, nemoči in strahu, ki so prevzeli njeno življenje, ko jo je Priklopil potegnil v kombi in jo odpeljal v klet, ki je za več kot osem let postala njen dom. "Ko me je zagrabil, sem hotela kričati, a je iz mojih ust prišla le tišina. Hitro me je spravil v kombi in me zavil v modro odejo. Vozili smo se kakšno uro, nato pa me je spravil v klet. Videla sem, da je moral uporabiti vso moč, da je odprl vrata. Z nog mi je sezul čevlje in jih zažgal v peči. Teh sedaj ne boš več potrebovala, mi je še rekel,“ je hladnokrvno razložila Kampuscheva.

Že pri desetih letih se je Natascha zavedala, kaj vse ji lahko njen ugrabitelj stori, zato ji je takrat po glavi šlo vprašanje, ali jo bo posilil. "A me ni. Zaprl me je v klet. Ta je bila mrzla, vlažna in nasploh ogabna. Ohranjal me je kot kakšnega faraona. Ponoči sem ležala budna in se spraševala, kaj se bo zgodilo z mano, če bi on umrl ali pa ne bi mogel priti pome. Bi umrla in nihče ne bi nikoli vedel za to?“ je svoje strahove opisala med intervjujem.

"Pobegnila sem takoj, ko sem imela priložnost"

"Ni res, da sem imela veliko priložnosti za pobeg. Ko sem imela možnost, sem pobegnila in tekla, kolikor so me nesle noge. Ko sem bila svobodna, se najprej spomnim vseh fotografov, ki so čakali name pred policijsko postajo. Od takrat sem o sebi videla že veliko napisanega, a kaj naj rečem? Včasih sem princesa, spet drugič čarovnica. Zaznamovana sem za vse življenje. Je, kot bi imela na čelu nalepljen napis, na katerem bi pisalo – 'Sem žrtev nasilja',“ je še dodala.

Natascha vedno več časa preživlja v hiši groze

Natascha je še enkrat presenetila javnost, ko je pred kratkim v hišo, v kateri je ugrabljena preživela osem let in pol, spustila televizijsko ekipo. Oddaja z naslovom Natascha Kampusch: 3,096 dni ujetništva, ki jo bodo na avstrijski televiziji predvajali še ta mesec, prikazuje grdo sliko osamljene in žalostne ženske, ki skuša v svetu najti prostor, kamor sodi. Kampuscheva vedno več časa preživlja v hiši groze, ki je nekoč predstavljala njen zapor, odnosi z družino pa so vedno bolj skrhani. Povedala je še, da se namerava dobiti s Priklopilovo materjo ter da je kupila tudi njegov avtomobil. Kaj se torej dogaja? Ali imamo tukaj opravka s pogumnim dekletom, ki se sooča s svojimi demoni, ali pa tragično žrtev, ki se vedno bolj poglablja v nevarno obsesijo?

Natascha ne ve, kaj naj počne s svojim življenjem

Natascha je sedaj stara 21 let, njeno življenje pa upravljajo menedžer ter ekipa socialnih delavcev in odvetnikov. Kako ti svoje delo opravljajo, ni znano, saj Natascha na zunaj sicer deluje sproščeno in veselo, pa vendar se zagotovo še vedno bori z notranjimi demoni. Večino dni preživi na domu izven Dunaja, pravi, da hišo redko zapusti, ne ve, kaj naj v življenju počne. Trudi se, da bi dneve zapolnila z različnimi dejavnostmi, a se velikokrat zgodi, da ostane kar doma in je sama in žalostna. Najraje od vsega bere in vzgaja kaktuse, poleg tega pa se še veliko ukvarja z računalnikom in fotografijo.
Veliko ljudem ni popolnoma jasno, zakaj je Natascha kupila Priklopilov avtomobil in kar je še malo bolj nenavadno, zakaj s seboj nosi njegovo fotografijo. "Odpustila sem mu vse, kar je storil, saj bi bila drugače polna gneva, sovraštva in negativnih čustev. To bi me onemogočilo tako fizično kot tudi psihično,“ je dejala. "Mislim, da je bil v otroštvu zaznamovan z globokimi ranami, kar je nato v meni vzbudilo sočutje.“