Poslanki Evropskega parlamenta, Nemka Franziska Katharina Branter in Nizozemka Marija Cornelissen sta vložili amandma k poročilu evropskega poročevalca za Hrvaško Hannesa Swobode. V njem poudarjata, da bi Evropska komisija skupaj s Hrvaško pred njenim pristopom morala najti primeren aranžma za hrvaški jezik, ki kasneje ne bi preprečeval sklenitve celovitega sporazuma o skupnem jeziku Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne Gore, ko bodo te države postale članice EU.
Poslanki pišeta, da je "originalni srbohrvaški jezik“ trenutno razdeljen na različne uradne jezike v nekaterih državah potencialnih kandidatk, kar bo znatno vplivalo na stroške prevodov in tolmačenj, oziroma na proračun institucij EU.
Z druge strani je v evropski zakonodaji zapisano, da ima vsaka država članica pravico do tega, da je njen uradni jezik tudi eden od uradnih jezikov EU. Če pogledamo s praktičnega vidika, bi s pristopom zgoraj omenjenih držav EU poleg obstoječih 23 uradnih jezikov dobila še štiri.
"Svetu je zavladala recesija in Uniji je do tega, da se čim manj zapravlja. Donedavnega je obstajal en prevajalec za srbohrvaški jezik, sedaj pa bodo potrebovali štiri osebe. S te strani je to zahtevo treba razumeti, toda v nobenem primeru nanjo ne bi smeli pristati,“ je povedal hrvaški jezikoslovec Josip Silić. Dodal je, da so jeziki držav bivše Jugoslavije dobili svoj status, postali so svetovni jeziki in imajo pravico do svoje avtonomije.
