Da bo Kovačič, ki se mu mandat izteče šele spomladi, kljub kritikam in nezadovoljstvu nad njegovim delom najverjetneje dobil nov mandat, je bilo po neuradnih informacijah mogoče slutiti že novembra. Del nadzornikov mu je namreč izjemno naklonjen, tisti bolj skeptični pa so ocenjevali, da bi morali zaradi nakopičenih težav in finančne krize poskrbeti za kontinuiteto, češ da je treba ohraniti vsaj enega člana uprave, ki je v zadnjih letih odločal o poslih banke.
Danilo Toplek, sicer predsednik uprave Taluma, nam včeraj ni želel razkriti niti, kako je potekal kandidacijski postopek, niti pojasniti, zakaj niso objavili javnega razpisa. Obljubil je, da bo to naredil, ko bodo pripravili pojasnilo za ministrstvo za finance, če ga bodo od njih zahtevali. "Delamo odgovorno in v skladu s svojimi pristojnostmi," je dodal.
Glede na javno izrečene obljube predsednika vlade, da bodo za ključne funkcije v podjetjih v večinski ali pretežni lasti države objavljeni javni razpisi, kot je bilo na javne zahteve vidnih politikov v primerih Nove Ljubljanske banke in Zavarovalnice Triglav, nas je zanimalo, kako premier komentira odločitev nadzornega sveta NKBM. V njegovem kabinetu so odgovorili, da je predsednik vlade že večkrat izrekel svoje mnenje o omenjeni tematiki in zagotovil nevmešavanje v delo nadzornih organov gospodarskih družb. Predlagali so nam, naj se za komentarje obrnemo na nadzorni svet banke. Toda naši viri blizu Pahorja so nam povedali, da je premier od finančnega ministra že zahteval pojasnilo, slednji pa bo, kot so povedali na ministrstvu, pojasnilo poskušal pridobiti od nadzornega sveta NKBM.
Ko je maja letos nadzorni svet NLB sprejel odstop Draška Veselinoviča, je Križanič isti dan pohitel s pojasnjevanjem, da bo nadzorni svet NLB objavil javni razpis za izbiro novega predsednika uprave (ker se na razpis ni prijavil nobeden za nadzornike primeren kandidat, so na koncu predsednika uprave sicer izbrali z neposrednim povabilom). Na ministrstvu zdaj pravijo, da javnih razpisov nikoli niso jemali kot nekaj, česar se je treba držati v vsakem primeru in za vsako ceno. Ob tem so opozorili na avtonomijo nadzornih svetov in prakso, ki je pokazala, da lahko javni razpis v nekaterih primerih od kandidature odvrne kakovostne kandidate. Kakšna je razlika med NLB in NKBM, ki sta obe banki v večinski državni lasti, vendar so politični funkcionarji razpis zahtevali le v prvem primeru, niso pojasnili.
Med koalicijskimi strankami je bila s kritikami na račun kadrovanja brez razpisov najbolj glasna Zares, ki je zahtevala javni razpis ob imenovanju Draška Veselinoviča in Matica Tasiča za direktorja Slovenskih železnic. "V primeru, da pri imenovanju predsednika uprave NKBM ni bil uporabljen postopek, ki bi dal več kandidatom možnost za predstavitev na nadzornem svetu, je zadeva sporna. Pomembno je, kako so bili potencialni kandidati obveščeni, da se nekomu izteka mandat in da poteka izbira novega predsednika uprave," je včeraj poudaril sekretar Zares Bogdan Biščak. Stranka pričakuje, da bo minister za finance dobil pojasnila od nadzornikov in jih predstavil vladi.
Člani nadzornega sveta NKBM so še Janez Košak, Anton Guzej, Ivan Vizjak, Andrej Svetina, Dušan Jovanovič in Alenka Bratušek z ministrstva za finance.
