Povečanje misije je generalni sekretar ZN Ban KI Moon zahteval predvsem z namenom zagotavljanja stabilnih varnostnih razmer v državi, poleg tega pa humanitarnim delavcem na Haitiju po siloviti naravni katastrofi primanjkuje tudi osebja za razdeljevanje najnujnejših življenjskih potrebščin in zdravil. Poleg velikega števila smrtnih žrtev, ki bi po nekaterih ocenah lahko preseglo 200.000, je bilo v potresu ranjenih najmanj 250.000 ljudi, poldrugi milijon pa jih je ostalo brez strehe nad glavo, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Predstavniki ZN so danes sicer sporočili, da so pri razdeljevanju humanitarne pomoči na Haitiju v primerjavi s preteklimi dnevi dosegli napredek, kljub vsemu pa so opozorili, da so razmere na terenu izredno težke in da bo za normalizacijo razmer potrebnega precej časa. Hrana in medicinska pomoč se medtem počasi steka v državo, Svetovni program za hrano ZN pa opozarja, da zbrane količine pomoči ne zadostujejo potrebam več milijonov prizadetih v potresu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

ZN pri razdeljevanju pomoči med drugim postopoma vzpostavljajo tudi sodelovanje s pripadniki ameriške vojske. Ti naj bi tako v prihodnje predvsem nadzorovali varnostne razmere v nekaterih predelih haitijske prestolnice Port-au-Prince, skrbeli pa naj bi tudi za logistiko na edinem haitijskem mednarodnem letališču.

Prednost imajo letala s humanitarno pomočjo

Letala s humanitarno pomočjo bodo tako na podlagi dogovora med ZN in ZDA imela na Haitiju prednost pred ostalimi, prav tako pa dogovor predvideva tudi večje sodelovanje pri koordinaciji razdeljevanja pomoči. Do incidentov naj tako ne bi več prihajalo. V preteklih dneh so namreč s Haitija poročali o številnih izbruhih nasilja in o ropanju, predvsem zaradi pomanjkanja hrane in pitne vode.

Znova naj bi bila v prizadeti karibski državi za potrebe reševalcev zasilno vzpostavljena tudi komunikacijska omrežja, kar naj bi po zagotovilih ZN dodatno pripomoglo k hitrejšemu razdeljevanju pomoči. Prav tako ZN še zmeraj načrtujejo razdeljevanje hrane, pitne vode in zdravil iz zraka. Tovrstno pomoč naj bi iz helikopterjev in letal v prihodnje metali predvsem na območjih zunaj prestolnice, s čimer se želijo izogniti morebitnim poškodbam ali nasilju, ki bi med množicami lahko izbruhnilo v boju za pridobitev pomoči.

Pozivi k odpisu haitijskega dolga

Medtem se za pomoč Haitiju prizadevajo tudi drugje po svetu. Države članice Pariškega kluba so Haitiju že julija odpisale dolg v skupni vrednosti 214 milijonov dolarjev, danes pa je skupina pozvala tudi druge države po svetu, naj odpišejo morebitne dolgove te obubožane karibske države. Haiti po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) poleg Pariškemu klubu dolguje še 167 milijonov dolarjev Venezueli, 91 milijonov evrov pa Tajvanu. Tajvanski predsednik Ma Ying-jeou je danes že napovedal, da bo tajvansko vodstvo razmislilo o potezi, predlagani s strani Pariškega kluba.

Za dodatno pomoč se je danes odločila tudi Španija, ki trenutno sicer predseduje tudi EU. Iz španskega obrambnega ministrstva so danes tako sporočili, da bodo na Haiti poslali ladjo s humanitarno pomočjo in 450 vojaki, ki naj bi v haitijski prestolnici skrbeli predvsem za vzdrževanje stabilnih varnostnih razmer. Poleg tega naj bi bilo v ekipi španskega obrambnega ministrstva tudi 50 zdravnikov in kirurgov, ki bodo na prizadetem območju vzpostavili bolnišnico z 80 posteljami. Ladja Castilla, ki je sicer namenjena logistični podpori, bo iz Španije predvidoma odplula v soboto.

Študentko rešili skoraj teden dni po potresu

Zvita v klobčič pod ruševinami tistega, kar je nekoč bila univerza, je Maxine Fallon molila, da bi jo nekdo našel. Prisilila se je, da je ostala pri zavesti. Njena sestra je vsak dan prišla k ruševinam v upanju, da bo slišala njen glas. "Resnično sem upala, da me bodo rešili,“ je povedala Fallonova. 23-letno študentko prvega letnika, Maxine Fallon, so v ponedeljek, skoraj teden dni zatem, ko je Haiti stresel katastrofalen potres, končno našli in rešili izpod podrte univerze. Pravi, da ne verjame, da je potres tam preživel še kdo drug. Ko so jo vprašali, kako je preživela ob vsem smradu mrtvih, ki jo je obkrožal, je le zaprla oči in začela jokati.

Reševalna ekipa iz Peruja je v ponedeljek izpod univerze, zravnane s tlemi, potegnila še živo študentko. Rešila se je tako, da je izpod ruševin na prostost pošiljala smse. Fallonovo so takoj odpeljali k zdravniku, na poti do tja pa je neprestano padala v nezavest. Kasneje so jo odpeljali v eno od začasnih bolnišnic. Reševalec Clever Sobrino je dejal, da bodo z iskanjem preživelih na tem območju še nadaljevali.

Čeprav nimajo vode ali hrane, imajo žrtve potresa na Haitiju tako močno voljo do življenja, da jih še skoraj teden dni po katastrofi najdejo žive. Prav tako včeraj so prebivalci našli šestletno Jessico Hartelin, ki so jo izpod ruševin potegnili na prostost, v nedeljo pa so izpod trgovine potegnili pet preživelih. Reševalna akcija je potekala 24 ur, pri njej pa so sodelovali newyorški gasilci in reševalci, reševalna ekipa iz Miamija in pa Turčije. Ta peterka je imela srečo, saj so imeli okoli sebe veliko hrane, s katero jim je uspelo preživeti.

Na Haitiju so v tednu dni izpod ruševin rešili 90 preživelih

Mednarodne reševalne ekipe so izpod ruševin po katastrofalnem potresu na Haitiju potegnile več kot 90 preživelih, so danes sporočili ZN. Do sobote so jih rešili več kot 70, peti in šesti dan po potresu pa so reševalci izpod ruševin potegnili še 20 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iz Urada ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) so še sporočili, da prednostne naloge za humanitarne organizacije ostajajo zdravniška pomoč, pokopavanje trupel, postavitev zatočišč ter oskrba s hrano, vodo in sanitarijami.

Hrana in šotori nemoteno prihajajo v državo, agencije ZN pa opozarjajo, da težava ostaja gorivo za prevoz pomoči. Svetovni program za hrano (WFP) zato načrtuje dostavo skoraj 40.000 litrov dizelskega goriva na dan iz sosednje Dominikanske republike.

Mirovna misija ZN na Haitiju (Minustah) je medtem sporočila, da varnostne razmere v Port-au-Princeu ostajajo stabilne, nasilje in plenjenje pa je omejeno in lokalizirano. Večina incidentov se je zgodila v četrtih, v katerih je bila stopnja kriminala visoka že pred potresom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.