Vzrok za nastanek ledvičnih kamnov so predvsem presnovne motnje, ki povzročijo izločanje snovi, ki pospešujejo nastanek kamnov. V seču so tudi snovi, ki zavirajo nastanek kamnov; med pospeševalci in zaviralci nastanka kamnov obstaja ravnovesje, ki pa se včasih podre. Na nastanek kamnov vplivajo še kislost urina, vrsta prehrane, okužbe sečil, anatomske nepravilnosti, včasih pa vzroka ne morejo najti.
Ledvičnih kamnov je več vrst
Najpogostejši so kamni, ki vsebujejo kalcijev oksalat, redkeje kalcijev fosfat. Druge vrste so redkejše (uratni, cistinski, ksantinski kamni), nekateri pa lahko nastanejo zaradi okužb z bakterijami (fosfatni ali struvitni). Za nastanek kalcijevih kamnov je najpogostejši vzrok povečano izločanje kalcija in oksalatov v seču. Tudi vzrokov za izločanje kalcija je lahko več; povečano delovanje žleze obščitnice pa tudi dolgotrajno ležanje in poškodbe. Veliko oksalatov na primer najdemo v kokakoli, zelenjavi, čokoladi, čajih. Oksalati v seču se vežejo s kalcijem v netopni kalcijev oksalat, pojasnjuje urolog. Pri uratnih kamnih, ki nastanejo iz soli sečne kisline, je vzrok preveliko izločanje sečne kisline, predvsem kadar posameznik uživa velike količine mesa, drobovine ali modrih rib. Podobno je presnovna motnja pri izločanju cistina, zaradi katere nastanejo cistinski kamni.
Za kakšno vrsto kamna gre, lahko včasih ugotovijo že mikroskopsko z analizo usedline seča bolnika, saj najdejo določene tipične kristale.
Bolečinski napadi
Bolnika na pregled priženejo bolečinski napadi. Bolečino občuti kot akutno, krčevito zbadanje v ledvenem predelu, ki se širi proti spodnjem delu trebuha. Včasih je bolečina lahko tudi topa. Redkeje se ob napadu zazna kri v seču, kar se kaže z rožnato barvo seča. Napad pomeni, da kamen ob premikanju povzroči nenaden zastoj seča, zaradi česar se poveča pritisk v votlem sistemu ledvice. To so precej hude bolečine, ki jih lahko pomirijo z nekaterimi protibolečinskimi zdravili. Bolnik je lahko zaradi bolečin izčrpan, bruha, takrat je treba tudi nadomeščati tekočine. Ko se prve težave umirijo, nadaljujejo z diagnostičnimi preiskavami, kot so ultrazvok, rentgenska preiskava sečil s kontrastom, imenovana urografija.
Vendar ni zmeraj bolečina tista, ki opozori na ledvične kamne. Zlasti fosfatni kamni, ti nastanejo zaradi bakterij, ki izločajo encim, ki razgrajuje urejo v seču, in sprožijo nastanek kamnov, rastejo počasneje tudi brez večjih bolečin. Zrastejo v velike, pravijo jim koralne kamne. Te "tihe" kamne običajno odkrijejo ob preiskavi z ultrazvokom ali rentgenom. Z ultrazvokom odkrijejo tudi kamenčke, ki nastanejo v ledvičnih čašicah; zdravljenje ni vedno potrebno, saj človek nima bolečin ali okužb, pomisliti pa je treba na morebitno presnovno motnjo.
Manjši kamni do velikosti 6 mm se lahko ob zadostnem vnosu tekočin tudi spontano izločijo, če ni v poteku sečil kakšne ovire.
Zdravljenje
Kamni povzročajo težave zaradi velikosti, bolečin, okužbe in zapore v sečilih: najpogosteje ovirajo odtok seča iz ledvice bodisi v ledvičnem mehu bodisi v sečevodu. Zdravljenje oziroma odstranjevanje kamnov iz sečil izvajajo urologi predvsem z zunajtelesnim drobljenjem, brez anestezije. Uporabljajo aparaturo, ki dela šokovne valove, ti usmerjeno potujejo skozi telo vse do kamna in ga zdrobijo. Bolnik potem s sečem izloči kamen v obliki manjših drobcev ali peska. Na ta način drobijo kamne v ledvicah in sečevodu.
Kamen v sečevodu lahko odstranijo ali zdrobijo tudi s posebno aparaturo, ki jo urolog uvede skozi sečnico, mehur in sečevod vse do kamna, ki ga razbije in odstrani delce. Postopek običajno bolniku opravijo v regionalni anesteziji. Možna je tudi metoda z neposrednim pristopom do ledvice, ko bolniku v splošni anesteziji naredijo kanal do votlega sistema ledvice, kamen zdrobijo in izvlečejo delce.
Zelo redko pa se danes odločijo za kirurško odstranitev kamnov. To je potrebno predvsem takrat, kadar je kamen na neugodnem mestu, je velik, trd in ga ni mogoče zdrobiti. Operativni poseg je nujen tudi, kadar je treba odstraniti celotno ledvico, v kateri je zaradi kamnov nastala huda okužba ali gnojno vnetje in je prišlo do odpovedi ledvičnega delovanja. To je najhujši zaplet, ki lahko nastane zaradi ledvičnih kamnov.
Nekatere kamne, predvsem tiste iz sečne kisline, lahko topijo. Soli sečne kisline se namreč nabirajo v kislem urinu, v alkalnem seču se kamni stopijo. Pacient pije poseben preparat, ki povzroči, da seč postane bolj alkalen, ob tem lahko z lakmusovimi lističi preverja kislost seča, ki naj bo nad 7. V takem okolju se kamni običajno v nekaj tednih stopijo, če niso preveliki. Podobno je tudi pri cistinskih kamnih, ki se v alkalnem seču sicer ne stopijo, vendar s tem preprečijo nastanek novih kamnov. Kamni vseh vrst se namreč radi ponavljajo.
