Kakšni so občutki, ko vas na tako prestižnem smuku, kot je v Wengnu, do stopničk loči le nekaj stotink?

Občutki so zelo dobri. Še posebno me veseli to, da sem obdržal vrhunsko formo po 14-dnevnem premoru po zmagi v Bormiu in potrdil odlično smučanje z zadnjega treninga, ki sem ga tudi zmagal. Pri tem je seveda treba vedeti, da sta trening in tekma povsem nekaj drugega, še posebno na tako dolgem smuku kot je v Wengnu. Mogoče se kakšni tekmovalci na treningu "šparajo", potem pa na tekmi pokažejo maksimum.

Med te zagotovo spada Kanadčan Manuel Osborne-Paradis, ki je bil drugi.

Ja, tudi on je eden izmed njih, predvsem pa je tak Carlo Janka, ki na treningu ni blestel, na tekmi pa nas je vse deklasiral.

Za vas je že nekako stalnica, da v Wengnu največ izgubite v zgornjem delu proge. Na prvem vmesnem času ste zaostajali, nato pa je sledil vrhunski srednji del.

Zgoraj sem hitro vedel, da nisem dobro odpeljal, ko mi ni uspel ključni ovinek. Gre za prvi ovinek po štartu, ko sem prišel meter in pol pod idealno linijo in s sabo nisem mogel prinesti hitrosti. To se je do prvega vmesnega časa kar krepko poznalo.

Nekaj težav ste nato imeli še v Kernerjevem S-ovinku na ciljni strmini.

Zadnji S-ovinek je zelo specifičen, saj je potrebno dvakrat zelo hitro reagirati. Malo prepozno sem stopil na spodnjo smučko, kar me je ravno toliko odneslo, da v cilj nisem prišel z optimalno hitrostjo.

Bi bila brez teh omenjenih napak dosegljiva celo zmaga?

Zelo težko. Ne verjamem, da bi se Janko dalo "nažgati", ker je bilo med nama vendarle skoraj devet desetink razlike. Lahko pa bi bil brez problema drugi.

V čem je skrivnost Janke? Navdušuje s svojo mirnostjo, smuča praktično brez napak...

Kar se same tehnike smučanja tiče, je v tem trenutku zagotovo najboljši. V Wengnu je imel "narejeno tekmo" v vsega skupaj dveh ovinkih. S tem mislim na ovinek takoj po prvem vmesnem času in na Kernerjev S-ovinek, kjer je te ostre zavoje potegnil povsem na čisto in je s sabo odnesel ves ritem. V tem delu je res nenadkriljiv in nobeden ga ne more premagati. Edini, ki mu lahko konkurira v takšnih ostrih ovinkih je mogoče Bode Miller.

Pred vami je sedaj še bolj slovit smuk v Kitzbühlu, ki vam je v preteklosti bolj ustrezal kot proga v Wengnu.

Vsaka tekma ima svoje karekteristike. Tako kot jih je imela tista v Bormiu, ko sem zmagal, jih bo imel tudi Kitzbühel. Lani sem na tej progi dobro odpeljal. Sicer sem v zgornjem delu napravil eno napako, brez katere bi mogoče celo prišel na stopničke. Potrebno bo smučati tako, kot sem na zadnjih tekmah, in če mi bo to uspelo, potem bom lahko tudi v Kitzbühlu zelo visoko.

Vam Streif, ki slovi kot najtežja smukaška proga na svetu, predstavlja kakšen poseben izziv?

Izziv je prav vsaka tekma, jasno pa je smuk v Kitzbühlu najbolj prestižna tekma in mislim, da se pred njo lahko skrijejo tudi olimpijske igre. Vsak smukač, ki ima kakšne večje ambicije, si na tej progi želi zmagati in s tem grem konec koncev tudi jaz na štart.

Bližajo se olimpijske igre. Že kaj razmišljate o njih?

Zaenkrat še ne, saj sem še povsem po vtisom zadnjih tekem. Olimpijske igre pridejo na vrsto po Kitzbühlu. Pred mano je namreč še en stresen teden, pred odhodom v Vancouver pa si bom vzel še čas za malo počitka in dober trening.