Obama z napovedanim ukrepom politično ne tvega veliko, saj so Američani na splošno še vedno jezni na velike banke, ki so z neodgovornim početjem povzročile finančno krizo, nakar jih je iz težav rešil zvezni proračun, pojasnjujejo analitiki. Velike banke so sicer že vrnile finančno pomoč in se s tem znebile nadležnega nadzora, ki je med drugim pomenil tudi omejitve plač direktorjem. Nato pa so si ti nemudoma začeli izplačevati velike bonuse za uspešno delo, kar je povzročilo veliko nezadovoljstva v ZDA, kjer si gospodarstvo še ni opomoglo in vlada 10-odstotna stopnja brezposelnosti, dodajajo.

Obama je dejal, da želijo davkoplačevalci svoj denar nazaj, čeprav so ga od velikih bank že dobili. Jeseni 2008 je bil na višku krize ustanovljen 700 milijard dolarjev vreden sklad za boj proti tej krizi, iz katerega so finančnim ustanovam plačali 247 milijard dolarjev. Od tega so dobili doslej nazaj 162 milijard, pa še 11 milijard dolarjev obresti in dividend. Sredstva je dobilo 700 bank, pa tudi zavarovalnica AIG ter avtomobilski podjetji General Motors in Chrysler, ki novega davka ne bosta deležni.

Obama je nove bonuse pri bankah označil za obscene in dejal, da če so banke v tako dobri finančni formi, da si jih lahko privoščijo, potem so tudi v dovolj dobri formi, da davkoplačevalcem povrnejo vse do zadnjega centa. Kljub ostremu tonu pa je Obama zagotovil, da njegov namen ni kaznovanje bankirjev za pretekle grehe, ampak da se preprečijo v prihodnje. Predlog, ki ga mora potrditi kongres, predvideva uvedbo 0,15-odstotnega davka za okrog 50 bank z več kot 50 milijardami dolarjev premoženja.

V 10 letih naj bi na ta način zbrali v proračun 90 milijard dolarjev. Večino denarja bi dalo 10 največjih bank. Administracija želi, da se davek plača iz bonusov, čeprav bodo banke sedaj intenzivno iskale način, da to prenesejo na potrošnike. "Z Wall Streeta že prihaja vik in krik, da to ni pošteno, ker bi po njihovem mnenju morali ameriški potrošniki nositi breme reševanja krize, ne pa industrija, ki je imela koristi od tega," je dejal Obama.

Eden glavnih lobistov finančne industrije z Wall Streeta Scott Talbott je za tiskovno agencijo AP dejal, da gre za kaznovanje podjetij, ki so že odplačale vso pomoč. Republikanci v kongresu napovedujejo, da predloga ne bodo podprli, ker naj bi šlo za uničevanje delovnih mest. Republikanci sicer tudi ovirajo predlagane reforme finančnih regulacij, s katerimi želi administracija preprečiti podobne krize, kot je bila zadnja.

Obama je v četrtek prav tako ponovno pozval bančno industrijo, naj preneha lobirati proti reformam, s katerimi želijo vsaj malce obrzdati brezobzirno gonjo za dobičkom. Obama jim je sporočil, naj nehajo pošiljati v Washington vojsko lobistov, odvetnikov in računovodij, ampak naj raje sprejmejo in izpolnijo svojo odgovornost.