Ugotavlja namreč, da gre pretežno za dopolnjena besedila zakonov, ki so bili v zakonodajni postopek vloženi že v prejšnjem mandatu in sledijo konceptu pokrajin prejšnje vlade, ki predvideva razdelitev Slovenije na 12 do 14 pokrajin. To pa je, pojasnjuje vlada, stroka po opravljeni analizi zavrnila. "To bi bile pokrajine s sorazmerno majhnim območjem in manjšim številom prebivalcev, ki bi bilo tudi močno različno od pokrajine do pokrajine. Zato bi bile to pokrajine z omejenimi razvojnimi potenciali, omejeno možnostjo lastnega gospodarskega razvoja, večjo odvisnostjo od centralne ravni in omejeno regionalno avtonomijo," je zapisano v vladnem mnenju. Vlada torej meni, da je utemeljena ustanovitev velikih pokrajin, pri čemer je s sestavo pokrajinskih organov treba zagotoviti vpliv ožjih območij pokrajin.
Meni tudi, da bi pokrajine po zakonodaji, ki jo predlaga SDS, postale univerzalne izvajalke nalog iz državne pristojnosti, ki jih sedaj opravljajo na primer upravne enote, območne enote različnih državnih služb, pa tudi inšpekcije, kar bi močno vplivalo na samoupravni značaj pokrajin. Tudi zato predlogov zakonov, ki jih je vložila SDS, ne podpira, namesto tega je že pripravila svoj predlog pokrajinske zakonodaje, in sicer, kot poudarja, na podlagi opravljene strokovne študije.
Usklajevanje vladnega paketa predlogov zakonov z opozicijo je napovedano za prihodnji teden (v kolikor v državnem zboru ne bo izredne seje na temo črpanja evropskih sredstev), z župani pa v prvi polovici februarja.
