Že do pričetka letošnje kopalne sezone nameravajo na koprski občini prenoviti Semedelsko pešpot, ki bo po novem 13 metrov široka in v enakem slogu kakor koprska promenada. Črpališče meteornih vodo bodo iz Semedelske pešpoti prestavili na drugo stran Piranske ceste.

Območje južno od makadamskega parkirišča za tržnico bodo nasuli in zatravili, med Semedelsko pešpotjo in Bonifiko pa postavili 2,5 metra visok zid, ki bo ob visokih plimah preprečeval poplavljanje. Zid bo delno obložen z lesom in primeren za posedanje in poležavanje kopalcev, pojasnjujejo. Na občini se nadejajo, da bodo gradbeno dovoljenje pridobili do marca.

Že letos nameravajo začeti tudi z zasipavanjem 40 metrov širokega pasu morja med Koprom in Žusterno, s čimer bi pridobili dodatne površine obrežja. Nasutje območja je, kot pojasnjujejo, vseboval že lokacijski načrt za gradnjo marine, občina pa je zanj od države pridobila stavbno pravico.

Na občini se nadejajo, da bodo z odstranitvijo mulja in drugih naplavin z morskega dna, česar se tudi nameravajo lotiti letos, vsaj delno zmanjšali onesnaženost morja na tem delu zaliva. Kot še napovedujejo, bodo temeljito pregledali reko Badaševico, če še vsebuje fekalije, in iztok meteornih vod v bližini izliva Badaševice premestili globlje v Koprski zaliv. Drugih konkretnih zamisli za čiščenje morja zaenkrat nimajo.

V letošnjem letu nameravajo na občini pridobiti tudi projektno dokumentacijo za gradnjo obsežnega valobrana pred Žusterno, ki bi delno zapiral zaliv pred Koprom. Valobran, ki je bil tudi predviden v lokacijskem načrtu za gradnjo marine, bo po navedbah direktorice občinske uprave Sabine Mozetič kakovost morja izboljšal, ker bo preprečeval vnos naplavin in prodnato plažo ščitil pred vetrovi. Prvotno osem metrov širok valobran želijo na občini razširiti, za kar bo potrebno soglasje ministrstva za okolje.

Projekt ureditve plaž je ocenjen na osem milijonov evrov, pet jih bo občina za ureditev obale namenila v letošnjem letu. Prenova semedelske pešpoti bo predvidoma stala 200.000 evrov, prestavitev črpališča pa 600.000 evrov. Na občini se nadejajo, da bi del denarja za čiščenje morskega dna pridobili iz mednarodnih virov.

Bolj trd oreh bo verjetno gradnja umetnega otoka zahodno od ribiškega pomola v Kopru. Načrte za otok z 140 metrov visokim nebotičnikom v obliki svetilnika, v katerem bi uredili hotel in apartmaje, so menda pripravili znani arhitekti. Na gospodarskem in okoljskem ministrstvu na projekt po zagotovilih z občine gledajo pozitivno. Občina bi za gradnjo od države morala dobiti stavbno pravico in vodno dovoljenje, pojasnjujejo.

"Morje ni površina, po kateri plujemo, je predvsem ekosistem. Če ga bomo iztrošili, bomo nosili posledice," pa poudarja vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave Robert Turk. Projekte koprske občine vidi kor "uporabo morja z namenom deponije", čemur odločno nasprotuje.

Zasipavanje morja na med Žusterno in Koprom, ne da bi se morsko dno pred tem saniralo, bo povzročilo dvig onesnaženega mulja v vodni stolpec in širjenje onesnaženosti daleč naokoli, svari Turk. Odlaganje v morje, ki je javno dobro, ni preprost poseg, urejajo pa ga številni protokoli, katerih podpisnik je tudi Slovenija.

Pred gradnjo valobrana bi bilo po njegovem mnenju potrebno izvesti temeljite študije, kako in kje se bodo zaradi spremenjenih razmer odlagali sedimenti. O umetnem otoku pa Turk pravi, da razmer v morju z vidika biodiverzitete ne bo izboljšal.