Ožja vodstva sedmih reprezentativnih sindikalnih central se bodo v četrtek ob 9.30 zbrala pred poslopjem vlade v Ljubljani in z mirno manifestacijo od vlade zahtevala, naj v parlamentarni postopek čim prej pošlje predlog zakona o minimalni plači, s katerim bi se minimalna plača zvišala za 102 evra na 562 evrov neto, so danes sporočili iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

"Upravičeno pričakujemo, da bo vlada našo zahtevo obravnavala in zakon poslala v parlamentarno proceduro. Za sindikate je ta zahteva izjemno pomemben projekt," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Gre namreč za dvig standarda okoli 200.000 delavcev hkrati pa za prispevek izhodu iz krize, saj da bi se z dvigom plače povečalo povpraševanje in posledično gospodarska rast, je dodal.

"Od vlade pričakujemo, da se bo odmaknila od svoje vpetosti v kapitalske strukture in vplive kapitala na njihove odločitve ter končno prisluhnila zahtevam sindikatov in delavcem, ki so bili novembra na demonstracijah v Ljubljani," dodaja Semolič.

Če jim vlada ne bo prisluhnila, se bodo "borili z vsemi sredstvi, ki jih premoremo", ne bi pa se tudi pogovarjali o socialnem sporazumu in drugih spremembah, ker bi "zameglili bistvo problema.

Paketna rešitev, ki jo zahtevajo delodajalci - da bi hkrati z dvigom minimalne plače spremenili tudi delovno zakonodajo (med drugim možnost odprave dodatka na delovno dobo in skrajšanje plačevanja bolniškega nadomestila s sedanjih 30 na 20 dni) - je za sindikate nesprejemljiva.

Minimalna plača naj bi bila dovolj visoka, da delavcu omogoči dostojno življenje, hkrati pa postavljena dovolj nizko, da prestavlja plačno dno, je opredelitev Mednarodne organizacije za delo (ILO) navedla strokovna sodelavka ZSSS Andreja Poje. Pri postavitvi višine minimalne plače je treba upoštevati več dejavnikov, med drugim potrebe delavcev in njihovih družin. "Tudi dvig minimalne plače v Sloveniji na 562 evrov neto še ne bo omogočil dostojnega življenja delavcu, še manj njegovi celi družini," pravi Pojetova.

Po njenih besedah je v teoretičnih in empiričnih raziskavah malo soglasja o vplivu minimalne plače na zaposlenost. "Empirične študije doslej niso uspele najti značilne negativne korelacije na zaposlenost. Učinki so majhni in večinoma omejeni na določen segment trga dela," pravi in navaja ugotovitve ILO, da imajo minimalne plače majhen negativen učinek na zaposlovanje, lahko pa obstaja tudi pozivni učinek v obliki povišanja potrošnje.

Študiji, ki sta bili izvedeni za Slovenijo, avtorica ene od njih je Pojetova, sta ugotovili, da je imela uvedba minimalne plače pozitiven učinek na zaposlenost v Sloveniji. V letih od 1995 do 2008 je imela minimalna plača v Sloveniji majhen in pozitiven vpliv na zaposlovanje, pravi Pojetova.

Sekretar za zaposlovanje, socialna področja in migracije na ZSSS Goran Lukič je opozoril na pravico do dostojnega plačila za opravljeno delo. "Kar se dogaja že nekaj časa, lahko imenujejo 'amerikanizacija Slovenije': na eni strani je vse več zaposlenih revnih, ki so ujeti v vzorec nizke plače - visoki krediti, na drugi strani pa je 'nepogrešljiva' managerska elita z nedostojno visokimi prejemki," pravi.