Redingova, ki se poteguje že za tretji petletni komisarski mandat in je v sedanji vlogi komisarke za telekomunikacije najbolj znana po znižanju stroškov za klicanje in pošiljanje sporočil v tujih mobilnih omrežjih, je menila, da nas nikoli ne bi smel voditi strah in da bi se morali zatekati k manj agresivnim sredstvom za nadzor potnikov.
Kot je znano, evropski poslanci ostro nasprotujejo telesnim skenerjem kot obliki nadzora potnikov na letališčih, to vprašanje pa je razdelilo tudi članice unije. Vsaka država se sicer lahko suvereno odloči, da bo takšne skenerje uvedla.
O tem vprašanju bodo sicer notranji ministri EU govorili na neformalnem srečanju v španskem Toledu prihodnji teden. Srečanja se bo udeležila tudi ameriška ministrica za domovinsko varnost Janet Napolitano.
Poleg vprašanja telesnih skenerjev velja med temami zaslišanja Redingove izpostaviti tudi vprašanje čezmejnih razvez. Kandidatka za novo komisarko za pravosodje je izrazila pripravljenost na sprožitev postopka okrepljenega sodelovanja za lažje čezmejne razveze.
Če bo potrjena kot komisarka za pravosodje, bo Redingova, kot je napovedala, pobudo za okrepljeno sodelovanje na tem področju podala v treh mesecih po prevzemu položaja. "Deset držav je prosilo zanjo in prav imajo," je poudarila.
Ob tem velja spomniti, da je bila med temi državami tudi Slovenija. Ker za to zaradi veta Švedske ni bilo mogoče soglasje, ki je potrebno za odločanje na področju družinskega prava, se je skupina držav odločila za okrepljeno sodelovanje, ki pa ga mora potrditi Evropska komisija.
Predhodnik Redingove, Francoz Jacques Barrot, tega ni bil pripravljen storiti in je napovedal alternativne rešitve še pred koncem svojega mandata, vendar pa je bilo do danes to vprašanje postavljeno na stranski tir - predvsem zaradi referendumom o Lizbonski pogodbi na Irskem, za katero je to vprašanje zelo občutljivo, pa tudi sicer s Švedsko na čelu EU ni bilo potrebnega interesa za to.
