Miep Geis in drugi zaposleni pri Anninem očetu so družino zalagali s hrano, medtem ko so se ti skrivali v skrivnih prostorih v njihovi poslovni stavbi v Amsterdamu.

Annin dnevnik je eden izmed najbolj slavnih zapisov holokavsta. Po umoru družine ga je rešila in shranila ravno Miep Geis.

Miep Geis je umrla v domu za ostarele, kamor so jo sprejeli zaradi poškodb, ki jih je dobila med padcem tik pred božičem. Med praznovanjem svojega 100. rojstnega dne lansko leto je zanikala pomembnost svoje vloge in dodala, da so drugi storili veliko več, da bi zaščitili Žide.

Miep Geis in njene sodelavke so družini Frank pomagale dve leti, od 1942 do 1944. Ko so oblasti družino našle, so jih poslale v koncentracijsko taborišče. Anna Frank je umrla marca 1945 za tifusom v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen, vsega dva tedna pred osvoboditvijo, stara 15 let. Geisova je v skrivališču našla Annin dnevnik in ga shranila, upajoč, da ga bo nekega dne deklici lahko vrnila.

Zapise je nato dala Ottu Franku, ki je preživel vojno, in mu ga pomagala urediti v dnevnik, ki je izšel leta 1947. Giesova je postala nekakšna ambasadorka dnevnika, po svetu je predavala o Anni Frank in njeni izkušnji, vodila kampanjo proti holokavstu in zanikala govorice, da je dnevnik ponarejen.

Anna je dnevnik dobila za 13. rojstni dan, v njem pa opisuje svoje življenje med skrivanjem pred nacisti od 12. junija 1942 do 1. avgusta 1944. Giesova je kasneje povedala, da dnevnika ni prebrala, saj je menila, da so tudi najstnikove skrivnosti svete. Zatem, ko je bil dnevnik objavljen, pa je dejala, da bi ga, če bi vedela, kaj vsebuje, zažgala, saj je vseboval imena tistih, ki so pomagali Frankovim.

Poleg nje in njenega moža Jana Giesa so bili to še njuni prijatelji Victor Kugler, Johannes Kleiman in Bep Voskuijl. Če bi jih odkrili, bi jih nacisti zelo verjetno ustrelili zaradi pomoči Judom. Ob aretaciji Frankovih je gestapo sicer prijel tudi Kuglerja in Kleimana. "Seveda, sem odgovorila, To je bilo povsem normalno zame. Morala sem jim pomagati, saj si niso mogli sami. Nikamor niso mogli," je pojasnila čez leta in zavrnila, da je šlo za herojsko dejanje. Ne glede na njeno skromnost so jo Judi počastili tudi v izraelskem muzeju holokavsta Jad Vašem. Prejela je tudi odlikovanje Zvezne epublike Nemčije in viteški red nizozemske kraljice Beatrix.