Še večji je bil lani padec vrednosti uradno izvedenih prevzemov. Prvič po več kot desetih letih se je povprečna vrednost prevzema spustila pod mejo milijon evrov, to mejo pa so lani presegli le prevzemi Jeruzalema Ormož (4,4 milijona evrov), Jadrana (2 milijona evrov) in drugi prevzem Lesnine (1,9 milijona evrov). Mejo milijon evrov je sicer presegel tudi prevzem Term Čatež, vendar prevzemnika (DZS in Delo Prodaja) delničarjem za njihove delnice Term Čatež nista ponujala gotovine, temveč obveznice Dela Prodaje.
Skupna vrednost lani končanih prevzemov (brez prevzema Term Čatež) je po naših izračunih dosegla le 10,8 milijona evrov. Po podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) gre za najnižjo vrednost od leta 1999 oziroma odkar zbirajo podatke. Za primerjavo: leta 2008 je tržna vrednost prevzemov v Sloveniji znašala 238 milijonov evrov, leto prej pa 1,24 milijarde evrov, torej 22-krat oziroma 114-krat več kot lani.
Vrednost uradno izpeljanih prevzemov sicer znižujejo nakupi delnic še pred objavo uradne prevzemne ponudbe. Ker prevzemniki v prevzemnih prospektih razkrijejo le nakupe v zadnjem letu dni, skupni zneski, ki jih namenijo za prevzeme, niso znani.
Nizka prevzemna dejavnost se bo po mnenju direktorja družbe Arkas Uroša Marterja nadaljevala še več let. "Letos, ko bo prišel čas za obnovo obstoječih posojil, se bo pojavilo veliko prodajalcev lastniških deležev, vendar bo kljub temu le malo sklenjenih poslov," meni Marter. Kot pojasnjuje, je glavnina največjih slovenskih družb že zdaj čezmerno zadolžena in nima prostih sredstev za izvedbo prevzemov, kupcev, ki bi bili pripravljeni izpeljati prevzem z lastnimi sredstvi, pa praktično ni. V tujini je sicer dovolj sredstev, vendar prevzeme (predvsem javnih družb) otežujejo razpršene lastniške strukture, saj resni tuji vlagatelji in skladi zasebnega kapitala po navadi ciljajo predvsem na nakup večinskih deležev. Podobno meni tudi prokurist Publikuma Aleš Škerlak, ki ocenjuje, da so domači vlagatelji trenutno zmožni izpeljati le kakšen manjši prevzem, saj pri domačih bankah ne morejo dobiti zadostnih virov financiranja in tako sestaviti potrebne finančne konstrukcije.
Da lahko od domačih investitorjev pričakujemo le manjše prevzeme, dokazujeta tudi prevzema družbe Slovenijavino in Kompas MTS. Energoplan in njegova večinska lastnica, družba EP Invest, sta namreč pred dnevi objavila prevzemno ponudbo za Slovenijavino, ki se izteče konec januarja, v naslednjih dneh pa bo prevzemno ponudbo za Kompas MTS objavila tudi Proaltia Sama Primožiča. Energoplan bo za celoten prevzem Slovenijavina odštel okoli pet milijonov evrov, od česar le nekaj 100.000 evrov v okviru uradnega prevzema, medtem ko je Primožič za nakup večinskega deleža Kompasa MTS namenil okoli štiri milijone evrov, še pol milijona evrov pa ga bo stal dokončen prevzem.
Prevzemno dejavnost na slovenskem trgu kapitala utegne spodbuditi tudi napovedano preoblikovanje paradržavnih skladov. Država bo namreč od obeh prevzela strateške deleže, preostalo premoženje, ki bo ostalo paradržavnima skladoma, pa bo prosto za prodajo. V naslednjih mesecih pa bo znano, ali bo bankam, ki so Infondu Holdingu zaplenile delnice Mercatorja, uspelo prodati okoli 36-odstotni delež Mercatorja, ki je po trenutnih borznih cenah vreden okoli 200 milijonov evrov.
