Kot je Miklavčič dejal v pogovoru za STA, težko napoveduje prihodnje trende. A je vseeno optimist in pravi, da računa, "da v letošnjem letu dodatnih padcev ne bo".

Prebivalstvo se stara, večajo se potrebe po zdravstvenih storitvah, tudi razvoj medicine gre dalje, kar ponuja vedno nove možnosti zdravljenja, oboje pa pomeni tudi vedno večje stroške za zdravstvo. Minister Miklavčič je že večkrat poudaril, da naš sistem financiranja zdravstva ne bo vzdržal ob sedanji ravni pravic. Družba se bo morala po prepričanju Miklavčiča odločiti, kako naprej; možnosti sta dve, povišanje prispevne stopnje ali pa prevetritev pravic v zdravstvu.

To je vprašanje, ki se ga načenja v novih zakonih, ki jih pripravljajo, pravi minister. Ob tem pa opozarja na podatek o poslovanju bolnišnic v letu 2009: "Glede na krizo se je na predlog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prihodek vseh slovenskih bolnišnic zmanjšal za 8,5 odstotka. Kljub temu so vse bolnišnice ob nespremenjenem programu leto zaključile z manjšo izgubo kot leto poprej. Torej se je s pritiskom na bolnišnični management pokril velik del neracionalnosti in rezerv, ki so jih bolnišnice imele v preteklih letih ali pa v času konjukture in jih niso racionalno porabile."

"To se pravi, če smo imeli v letu 2009 enako število pregledov, enako število hospitaliziranih bolnikov ob 8,5 odstotka manj sredstev in manjših izgubah, je jasno, da je bil management v nekem delu uspešnejši od preteklih let. In na ministrstvu bomo kot predstavniki lastnika držali ta trend naprej, zato bomo tam, kjer rezultati nisto dobri, zamenjali direktorje," je napovedal minister.

ZZZS leto 2009 komajda zaključil brez minusa

ZZZS je kljub številnim varčevalnim ukrepom leto 2009 komaj zaključil brez minusa, ki ga je pokril tudi iz rezerv iz preteklih let. Med ukrepi za stabilno poslovanje v letu 2010 so predlagali prenos dela stroškov za zdravstvo na dopolnilne zdravstvene zavarovalnice, a predstavniki zavarovancev v skupščini zavoda takega predloga niso podprli. Tako bo zdravstvo leto 2010 začelo s financiranjem po dvanajstinah.

"Ne morem razumeti ne sindikatov in ne upokojencev, ki so glasovali proti. S tem, ko smo za 8,5 odstotka zmanjšali stroške v bolnišnicah, smo zmanjšali ceno zdravstvenih storitev, s tem pa smo za isti odstotek zmanjšali tudi stroške dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic. V Vzajemni, Adriatic Slovenici in Triglavu je tako ostalo za 8,5 odstotka več denarja," je dejal Miklavčič.

Po njegovi oceni je sindikat "stopil na stran kapitala. Zavarovanci v tem trenutku s skupnim denarjem upravljajo slabo. Če so sprejeli sklep, da ne bodo zadržali tega denarja, če niso potrdili finančnega načrta ZZZS za prihodnje leto, so v pat poziciji. Če vlada predlaga proračun in ta v državnem zboru pade, mora vlada postaviti vprašanje zaupnice ali pa mora predsednik vlade odstopiti. Na ZZZS se ne zgodi nič". Minister pravi, da zanj ta zgodba še ni končana in bo na naslednji skupščini zahteval, da se o tem vprašanju še enkrat razpravlja.

Gospodarska kriza je bila dodatna spodbuda za vlado, da gre v reformo sedanjega zdravstvenega sistema. Ta gre sicer počasneje, kot je pred dobrim letom napovedoval Miklavčič, a to ne preseneča, saj strukturne spremembe, sploh ko gre za pravice ljudi, težje potekajo hitro.

Zakon o zdravstveni dejavnosti je pred vladno obravnavo

Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi na novo postavil pravila delovanja v zdravstvu, je pred vladno obravnavo, v začetku 2010 naj bi v javno razpravo prišel še osnutek zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

En poskus prevetritve omenjenega zakona je na čereh želja in pravic nasedel že v prejšnjem mandatu, saj tedanjemu ministru Andreju Bručanu ni uspelo prepričati predvsem sindikatov, da so spremembe, ki so jih predlagali, dobre. Tedaj so skušali poseči v nekatere pravice, na primer v višino bolniških nadomestil in pravice do kritja stroškov zdravljenja za na primer tiste, ki se ukvarjajo z bolj tveganimi športi ali alkoholike.

Po besedah Miklavčiča so šli s tokratnim besedilom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 'podobno smer'. "Ubrali smo podobno pot, pri kateri pa smo močno upoštevali socialni status posameznih skupin prebivalstva. Tisti z nižjimi prihodki ne bodo prizadeti, tisti z višjimi prihodki pa bodo delno prizadeti," je pojasnil in kot primer navedel, da "nekdo, ki ima najvišje osebne prejemke v primeru bolniške ne bo dobil nadomestilo za bolniško v višini 90 odstotkov njegove plače, ampak manj".

Na vprašanje, ali bo po njegovem mnenju taka rešitev za sindikate, ki so rešitvam iz predloga zakona iz časa Bručana močno nasprotovali, povšeči, pa Miklavčič odgovarja: "Če se vrneva na zadnjo skupščino ZZZS, ne vem več, kaj sploh še lahko pričakujem od sindikatov."

Med različnimi predlogi, kako reformirati slovenski zdravstveni sistem, se pojavlja tudi ideja o ukinitvi prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic in o prenosu njihovih nalog na ZZZS. Ob vprašanju, ali je taka ideja v tem trenutku še živa, minister pojasnjuje: "Mi bomo v zakonu predlagali nekaj novih stvari glede tega, a ne ukinitev".

Ponovil pa je že slišano napoved za primer, da njegova zakona ne bi dobila ustrezne podpore v parlamentu: "Če bo zakon šel skozi, bom vesel. Če ne bo, mora na moje mesto priti boljši, ki bo znal narediti boljši zakon, tak, ki bo šel skozi. Vsaka podobnost s finančnim načrtom ZZZS je zgolj slučajna."