Precej topleje so slovensko delegacijo sprejeli po izstopu z letala. "Cenimo in zahvaljujemo se za podporo, ki jo je Slovenija dajala Kosovu na težki poti do neodvisnosti. Tudi po tem je bila Slovenija ena od prvih, ki nam je stala ob strani. Ko so drugi še premišljevali, ali je na Kosovu varno vlagati, ste vi že bili tukaj," je slovenskega predsednika in gospodarstvenike pred polno dvorano Grand Hotela Priština nagovoril kosovski predsednik Fatmir Sejdiu.

"Pomembno je, da v času globalne krize še okrepimo zmožnosti za sodelovanje. Slovenija je bila vselej z vami in tako bo tudi v prihodnje. Želim si čim večjo uspešnost slovenskih podjetij na razpisih na Kosovu, vlado pa prosim za naklonjenost do slovenskih vlagateljev," mu je odgovoril Türk, ki je kosovskemu kolegu čestital za vključitev države v Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovno banko. Türk se je včeraj sestal s kosovskim premierjem Hashimom Taçijem in predsednikom skupščine Jakupom Krasniqijem, z obrambno ministrico Ljubico Jelušič pa je obiskal tudi poveljstvo KFOR, pripadnike slovenske bojne skupine Sokol v Budisavcih in kontingent slovenskih vojakov v Peči.

Direktor Kosovske agencije za promocijo vlaganj (PAK) Mustafa Hasani je pojasnil, da za vlaganja na Kosovu "obstaja najmanj deset razlogov". "Smo 2,2-milijonska država s 5,4-odstotno gospodarsko rastjo, ki leži na dobri strateški lokaciji, naša delovna sila pa je najcenejša v območju evra. Če želite na Kosovu zaposliti inženirja z dvema letoma izkušenj, vas bo to stalo manj kot 800 evrov na mesec. Naši ljudje govorijo več tujih jezikov," je dejal Hasani in opozoril, da "ima Kosovo najugodnejši davčni sistem v regiji". Največ denarja v državni proračun na Kosovo, ki ima uradno 40-odstotno brezposelnost, priteče s 16-odstotnim DDV, davek na dobiček pa znaša deset odstotkov.

Kosovski udeleženci meddržavnega poslovnega foruma so med priložnostmi za slovenska vlaganja izpostavili gradbeništvo, energetiko in kmetijstvo. Kosovo bo tako v kratkem gradilo 3,5 milijarde evrov vredno termoelektrarno v Obiliču (Kastoria) z zmogljivostjo 2000 megavatov, ki naj bi državo iz uvoznice električne energije spremenila v izvoznico. "Pogovarjali smo se tudi o gradnji večjega števila malih in ene večje hidroelektrarne, pri kateri bi lahko sodelovala tudi slovenska podjetja. V pogovoru z vodstvom Energetske korporacije Republike Kosovo smo ponudili tudi pomoč pri izdelavi elektrodistribucijskega omrežja," je za Dnevnik povedala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Darja Radić, ki se je sestala s kosovsko ministrico za energetiko in rudarstvo.

Na gradnjo čaka tudi kosovska trasa meddržavne avtoceste do Tirane, pri kateri je na albanski strani sodeloval tudi konzorcij na čelu s SCT. Kosovska vlada pa želi slovenska podjetja privabiti tudi v 24 hektarjev velik industrijski park v Drenasu pri Prištini in privatizacijski program, v sklopu katerega bo kosovska vlada prodala 200 podjetij, med njimi tudi prištinsko letališče. Skupna blagovna menjava med Slovenijo in Kosovom je lani presegla 86 milijonov evrov, pri čemer se izrazito nagiba v prid naše države, letos pa bo kljub krizi za 3,3 odstotka večja kot lani.