To je razvidno iz besedila predloga uredbe o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb (GJS) na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb, ki jo je ministrstvo na svoji spletni strani objavilo v začetku septembra. V njem med razlogi za sprejem omenjene uredbe navaja "neskladnost" sedanjega načina podeljevanja koncesij s "pravom Evropske skupnosti in slovenskim pravom v delu, kjer urejata javna naročila in koncesije". Te je namreč ministrstvo v preteklih letih na osmih območjih podeljevalo brez javnega razpisa, veljavnost pogodb pa je po njihovem izteku vsako leto podaljševalo z aneksi, ki jih je podpisalo s koncesionarji. Pri tem na ministrstvu po naših informacijah niso preverjali usposobljenosti in kvalitete dela koncesionarjev. "Ni nam znano, kako se te pogodbe izvajajo in kakšno je povsem aktualno stanje glede teh pogodb," so zapisali avtorji predloga nove uredbe.
Celo na ministrstvu, ki ga vodi Karl Erjavec, javno priznavajo, da je sedanji način podeljevanja koncesij, ki temelji na dveh uredbah, veljavnih od leta 2003, nezakonit že od začetka leta 2007, ko je ta resor vodil Janez Podobnik. Takrat sta namreč stopila v veljavo nova zakona o javnem naročanju (ZJN-2) in o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP). Prvi namreč koncesijske pogodbe uvršča med javna naročila, drugi pa za podeljevanje koncesij predpisuje določene postopke, ki jih še vedno veljavna uredba ne. Ta ravno nasprotno izpeljave javnega razpisa sploh ne omogoča. Ministrstvo je tako v preteklih letih koncesije podeljevalo zgolj podjetjem, ki so pogodbo o izvajanju te javne službe z njim sklenila že leta 2002, pri čemer je lahko katero izmed njih dobilo koncesijo za več območij, če eden od obstoječih koncesionarjev ministrstva ni zaprosil za podaljšanje.
Čeprav torej na MOP sami priznavajo, da je veljavni način podeljevanja koncesij nezakonit, se pri sprejemu nove uredbe, ki za ta namen uvaja javne razpise, na ministrstvu pa so jo javno predstavili že pred tremi meseci, očitno zapleta. Kljub temu da se je rok za sprejem pripomb na novo uredbo iztekel že sredi oktobra, ministrstvo pa je v tem času prejelo tudi mnenje Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), nove uredbe še vedno ni moč najti med gradivi v vladni obravnavi. Ker to posledično pomeni, da vlada nove uredbe zelo verjetno ne bo sprejela še letos, obstaja velika verjetnost, da bo ministrstvo obstoječim koncesionarjem, katerih pogodbe se letos iztečejo, te ponovno podaljšala na nezakonit način, torej z enoletnimi aneksi. Četudi na MOP v naslednjih dveh tednih ne bodo podaljšali obstoječih koncesij, sedanji koncesionarji ne bodo ostali brez dela. Pogodbe jim namreč omogočajo, da dela s področja urejanja voda za državo opravljajo še leto dni po njihovem izteku.
Pri tem velja opozoriti, da bo država po zadnjem rebalansu proračuna zgolj v prihodnjih petih letih za upravljanje in nadzor vodnih virov skupaj namenila več kot 277 milijonov evrov, kar je skoraj enako vrednosti posla z nakupom osemkolesnikov od finske Patrie. Če je v proračunu za področje urejanja voda še v prihodnjem letu namenjeno "le" slabih 32 milijonov evrov, bo ta znesek že leta 2011 skoraj za polovico višji. Tudi po novi uredbi bodo koncesionarji upravičeni do plačila drugih in dodatnih del, koncesije pa bodo veljale štiri leta.
