Konferenca, na kateri je sodelovalo 192 držav pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC), se je končala danes okoli 15.30, s tem pa tudi 31-urni pogajalski maraton, katerega rezultat je Koebenhavnski dogovor. Ameriška tiskovna agencija AP navaja, da je dogovor rezultat petkovega barantanja ameriškega predsednika Baracka Obame z voditelji Kitajske in drugih pomembnih držav v razvoju.

Dogovor so pred začetkom razprave na maratonskem plenarnem zasedanju na petkovem mini vrhu podprle EU, Indija in Južnoafriška republika ter še 20 držav. Po prekinitvi na zahtevo britanskega ministra za ponebje in energijo Eda Milibanda, med katero so nekatere države grozile z zavrnitvijo dogovora, so odločitev o sprejemu dogovora nato sporočili danes, potem ko se je nadaljevalo kaotično plenarno zasedanje. Če bi dogovor propadel, namreč ne bi mogli uresničiti zavez o finančni pomoči revnim državam.

Dogovor sicer ni pravno zavezujoč in ne vključuje konkretnih številk pri zavezah za zmanjšanje izpustov. Določa le, da je treba globalno segrevanje ozračja omejiti pod dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje, države pa so pozvane, da do februarja prihodnje leto naznanijo svoje zaveze za omejitev izpustov do leta 2020. Ni pa nobenih številk niti glede srednje- niti glede dolgoročnih ciljev, torej do leta 2050, in sicer zaradi Kitajske in Indije.

Tudi glede finančne pomoči državam v razvoju v podnebnem boju v dogovoru ni nič novega. Razvite države se zavezujejo, da bodo prispevale 10 milijard dolarjev v obdobju 2010-2012, in naznanjajo cilj, da bodo zbrale 100 milijard dolarjev na leto do leta 2020 iz različnih virov - javnih in zasebnih, dvostranskih in večstranskih, vključno z alternativnimi viri financiranja.

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je dogovor pohvalil kot "pomemben začetek", a priznal, da na vrhu niso dosegli vsega, kar so upali. "Morda ni vse, kar smo upali, vendar je odločitev konference pomemben začetek," je dejal Ban novinarjem v Koebenhavnu. "Mnogi bodo rekli, da gre za pomanjkanje ambicij, vendar pa so veliko dosegli," je dodal. Pri tem je izpostavil zavezo bogatih držav do držav v razvoju in dodal, da bo Koebenhavnski dogovor s 1. januarjem že "operativen", izpostavil pa je tudi, da si bodo za pravno zavezujoč dogovora prizadevali doseči čimprej v letu 2010, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Povedal je tudi, da je osebno pomagal pri razrešitvi zadnjih nesoglasij, ki bi lahko ogrozila konferenco in dodal, da zadnjih 24 ur ni spal. "Voditelji sveta so prišli in pokazali, kaj pomeni vodenje - šli so do roba in se umaknili," je dodal.

Danski premier Lars Loekke Rasmussen, ki je predsedoval konferenci, pa je ocenil, da je Danska lahko ponosna na svoje napore, da bi prišli do dogovora, saj je "zgradila zgodovinski most med stranmi v pogajanjih", poroča AFP.

"Mislim, da v zgodovini ni mogoče najti primera, ko so bili predsedniki ZDA, Brazilije, Južnoafriške republike in Indije ter predsedniki evropskih držav in majhnih otokov, ki jih globalno segrevanje ozračja najbolj ogroža, v isti dvorani in delali kot skupina," je dodal. Zavrnil pa je kritike nekaterih držav iz skupine G77 glede vodenja konference. Kot je poudaril, je bilo nerealistično pričakovati, da bo Danska priskrbela rezultate. Ne morem narekovati Kitajski in ZDA, kaj morajo delati, je dodal.