Kot je na predstavitvi poudaril Gabrijelčič, so bili opravljeni tudi preizkusi, s katerim so polnili in praznili gladino akumulacijskega jezera na Kanalskem vrhu. Večji problem predstavljajo le daljnovodi, saj jih Eles do dogovorjenega roka ni utegnil obnoviti in povečati prenosnih zmogljivosti.
Dovoljenje za poskusno obratovanje črpalne hidroelektrarne že imajo in upajo, da bo do drugega postavljenega roka, marca 2010, tudi Eles uspel zagotoviti obnovljene daljnovode, da bo obratovanje 120 milijonov vredne investicije lahko dokončno steklo. Vsak mesec mirovanja bi namreč Soškim elektrarnam, ki sicer računajo na to, da se jim bo investicija povrnila v 12 letih, prinesel kar milijonsko zgubo.
Z gradnjo črpalne hidroelektrarne so začeli pred štirimi leti. Med prvimi vidnimi znaki, da je začela ČHE Avče delovati, je napolnjeno akumulacijsko jezero na Kanalskem vrhu. Bazen je bil zgrajen v naravni kotanji, na robovih pa sta bili dograjeni 20-metrski pregradi.
Akumulacijsko jezero elektrarne s približno dvema milijonoma kubičnih metrov vode je že sedaj za obiskovalce prava atrakcija, neprepustnost na sicer kraškem terenu pa mu zagotavljata zagotavljala po osem centimetrov debela sloja asfaltbetona.
Srce črpalne elektrarne bo predstavljal reverzibilni agregat s spremenljivo hitrostjo vrtenja. ČHE Avče bo imela moč 180 MW, slovensko elektro omrežje bo leto obogatila z 426 GWh električne energije in to takrat, ko je Slovenija najbolj potrebuje. Za črpanje vode v akumulacijsko jezero bo porabila 553 GWh v času nizke tarife, to je predvsem v nočnem času ali ob koncih tedna.
Elektrarna bo popolnoma avtomatizirana in vodena iz Nove Gorice, zato je bilo ob njenem nastajanju kar nekaj inovativnih rešitev. "Na tem mestu je zbrana špica svetovne tehnologije," se je pohvalil Gabrijelčič. Podobne rešitve kot avška elektrarna izrablja še elektrarna, ki je bila nedavno zgrajena v Nemčiji, sicer pa bo to prva tovrstna elektrarna v Sloveniji.
