V danski prestolnici se je pretekli ponedeljek začela 12-dnevna velika podnebna konferenca, katere cilj je najti pravičen, celovit, ambiciozen in globalen dogovor o boju proti podnebnim spremembam.
Voditelji držav in vlad EU so na srečanju minuli teden skušali dati dodaten zagon pogajanjem z zavezo o hitri pomoči državam v razvoju pri spopadanju s podnebnimi spremembami.
Kot je ob koncu vrha EU v petek poudaril premier Borut Pahor, ki se bo konference udeležil konec tedna, bo Slovenija za pomoč državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam v prihodnjih treh letih prispevala osem milijonov evrov. To je po njegovih besedah "vzdržna vsota", ki je v primerjavi s prispevki drugih pravična in nujna.
Skupen prispevek EU bo 2,43 milijarde evrov na leto. Kot je povedal Pahor, bodo prispevale prav vse države članice unije.
Erjavec je še pred začetkom konference v Koebenhavnu poudaril, da napoved za izid svetovnega podnebnega vrha, ni najboljša. Minister predvideva, da bo na Danskem sprejet okvirni globalni podnebni sporazum in potem v letu 2010 dokončen sporazum.
Za Slovenijo je na podnebni konferenci v Koebenhavnu pomembno predvsem vprašanje ponorov, torej vsrkavanja ogljikovega dioksida z gozdovi. V tem okviru je naša država zadovoljna s pogajalskim mandatom EU, ki za zdaj pušča vse možnosti odprte. Slovenski cilj je, da svoje stališče glede ponorov v pogajanjih do konca uveljavi.
"To je strateškega, političnega in ekonomskega pomena za Slovenijo," poudarja minister Erjavec. Če tega ne bi dosegli, bi morali po veljavnih ocenah v okviru sheme za trgovanje z izpusti, ki jo predvideva Kjotski protokol za zadnje obdobje 2008-2012, Slovenija plačati celo do 60 milijonov evrov več, saj ima težave s tranzitnim tovornim prometom, ki vsako leto povečuje delež izpustov toplogrednih plinov.
