Golobič je v okviru predstavitve dela ministrstva na področju direktorata za investicije povedal, da je ministrstvo vso kvoti sredstev EU v višini dobrih 130 milijonov evrov dodelilo le za dva projekta, in sicer za medicinsko fakulteto v Mariboru in za projekt Politehnike v Ljubljani, ki zajema novogradnje fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter za fakulteto za računalništvo in informatiko.

Golobič je prepričan, da je dediščina na področju visokošolske in znanstvene infrastrukture slaba tudi zaradi odločitev prejšnjih vlad, da se za tovrstne projekte nameni le majhen delež sredstev EU.

Ministrstvo se bo zato po Golobičevih napovedih lotilo intenzivnega lobiranja na vladi, da se izvede pretres porabe še neporabljenih sredstev EU in se jo razporedi na področja, ki so bolj v skladu z nacionalnimi razvojnimi programi, kar visokošolska in znanstvena infrastruktura nedvomno je.

Za to bodo potrebne spremembe operativnih programov, kar bo terjalo vnovično potrditev Evropske komisije, a prerazporeditev sredstev na področja, ki so prioritetna v nacionalnih razvojnih dokumentih, je po njegovih besedah v korist dolgoročnemu in vzdržnemu razvoju države.

Ministrstvo želi po zagotovilih Golobiča namreč za visokošolsko in znanstveno sfero narediti kar največ, saj je to v interesu države. Golobič meni, da so iz preteklosti ostale številne nerešene zadeve tudi zaradi tega, ker so se v odločitve vse preveč vpletali ozki, tudi osebni interesi.

Golobič je danes skupaj z direktorjem direktorata za investicije Mitjo Valičem izpeljal še zadnjo v nizu novinarskih konferencah, na kateri je v zadnjih tednih predstavljal dosedanje delo ministrstva v tem mandatu. Minister je pojasnil, da so področja ministrstva sicer povezana, a je vsako posebej zelo pomembno, probleme po posameznih direktoratih pa se rešuje ločeno.

Direktorat je bil v okviru reorganizacije dela ministrstva ustanovljen aprila, združil pa je naloge, ki so bile doslej razpršene po posameznih področjih ali pa so padle na pleča generalnega sekretarja ministrstva. Direktorat pokriva tako visoko šolstvo kot znanost, ukvarja pa se s številnimi investicijami, ki so v teku ali pa zaradi različnih ovir stojijo.

Valič je medtem naštel nekaj investicij v okviru ljubljanske, mariborske in primorske univerze. V Ljubljani je izpostavil že omenjeno Politehniko, za katero je do leta 2015 razporejenih tudi skoraj 100 milijonov predvidenih sredstev EU. Projekt je skoraj v celoti pripravljen, pridobljeno je tudi gradbeno dovoljenje, ljubljanska univerza pa pospešeno pripravlja vlogo za odobritev projekta na Evropski komisiji. Gradnja naj bi stekla sredi prihodnjega leta in bila zaključena sredi 2013.

Ko gre za primorsko univerzo, so po Valičevih navedbah reševali številne zaostanke iz prejšnjih let pri gradnji univerzitetnih kampusov, kot sta Sonce v Kopru in Livade v Izoli. V Mariboru je največji projekt, ki se sofinancira tudi iz sredstev EU, novogradnja medicinske fakultete. Projekt v vrednosti skoraj 38,5 milijona evrov se sofinancira v višini 24,9 milijona evrov.

Na področju znanosti je direktorat identificiral največje prostorske probleme, realizacija projektov pa je odvisna od sredstev, ki bodo za to namenjena v prihodnjih letih.

Poleg tega je dejavno pristopil tudi k energetski sanaciji stavb, vse stavbe pod njegovim okriljem pa so dobile poziv za energetske preglede. Ko bodo te izvedli, naj bi se že februarja določile prve prednostne naloge za energetsko sanacijo.

Na direktoratu so se lotili tudi izdelave strategije reševanja prostorske problematike visokega šolstva in znanosti, oblikovana pa je bila že tudi delovna skupina s člani z vseh treh univerz in iz znanosti. S to strategijo naj bi odpravili vse prostorske težave in nesorazmerja.

V sklopu problematike študentskih domov sta se tako Golobič kot Valič dotaknila tudi študentskega doma Korotan na Dunaju. Slovenska vlada je septembra namreč od Mohorjeve družbe v Celovcu kupila stoodstotni poslovni delež družbe Študentski dom Korotan. Golobič je poudaril, da so skušali s tega vprašanja umakniti vse politične konotacije, oblikovana pa je bila že tudi posebna medresorska skupina, ki naj bi širše redefinirala slovensko prisotnost na Dunaju.