Gospodarski krizi, zaradi katere naj bi bila, kot so ugotavljali, ogrožena blaginja prebivalcev Slovenije v nekaj prihodnjih letih, so se zaradi podelitve državnega odlikovanja Tomažu Ertlu pridružili še kriza moralnih vrednot ter ogrožanje temeljnih pridobitev ustavne ureditve Slovenije. K zadnjemu naj bi prispeval zlasti domnevno škodljiv arbitražni sporazum o meji s Hrvaško, ki naj bi ogrožal pomorski status slovenske države. Zaradi vsega naštetega v stranki že nekaj časa razmišljajo o vložitvi interpelacije, vendar bodo delo vlade pred dokončno odločitvijo za zdaj še naprej pozorno spremljali in vlagali svoje predloge protikriznih ukrepov.

"Če vlada januarja ne bo predlagala tistih ukrepov za razbremenitev gospodarstva, ki so povsem očitni in jih zahtevata tako obrtna in gospodarska zbornica kot velik del strokovne javnosti, bo te predloge pripravil strokovni svet naše poslanske skupine in jih predložil v proceduro," je na Otočcu napovedal predsednik stranke Janez Janša. Janša je bil še posebno kritičen do vladne strategije za obvladovanje gospodarske krize. "Vlada sicer pripravlja neki dokument izhodne strategije, a se bojimo, da gre glede na njegovo vsebino bolj za iskanje izhodne strategije za vladno koalicijo, čeprav takšno strategijo potrebuje predvsem država."

Na seji so se tudi dotaknili po mnenju stranke izredno pesimističnih napovedi predsednika vlade Boruta Pahorja o gospodarski rasti v prihodnjem letu. "Premierjeva napoved je še nižja od napovedi evropske komisije, ki je že tako nizka. Dejstva govorijo, da v Sloveniji plačujemo eno najvišjih cen sedanje krize med članicami v EU. V prejšnjih obdobjih je naša gospodarska rast znašala tri odstotne točke, kar je pomenilo, da smo rasli še enkrat hitreje od povprečja v EU, letos pa padamo še enkrat hitreje od povprečja," je dejal Janša. Možnosti za izhod iz krize vidi zlasti v odpiranju novih delovnih mest v tistem delu gospodarstva, ki za to premore še vsaj nekaj manevrskega prostora. "Do tega je mogoče priti tudi z večjo prožnostjo sindikalnih voditeljev pri drugem delu reforme delovne zakonodaje. Bolje je namreč imeti na voljo večje število bolje plačanih delovnih mest kot pa vse do stečaja braniti tista slabo plačana. Vlada bi v tem smislu morala pripraviti nov socialni sporazum," je še dodal Janša in povedal, da bi imela uvedba izjemnega davčnega razreda za določeni razred državljanov samo politične, na pa tudi ekonomskih učinkov. "Rešitve je treba iskati v drugi smeri, tukaj pa razdeljena koalicija samo izgublja čas," je bil kritičen vodja največje opozicijske stranke in kot nespametno označil tudi Pahorjevo izjavo o 50 odstotkih preveč zaposlenih v državni upravi. Janša meni, da je ta številka največ 20 odstotkov.

Včeraj smo za komentar o Janševih izjavah, po delovnem srečanju na katerem so obravnavali predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, zaprosili tudi premierja Boruta Pahorja. Odgovoril nam je: "Prosim, razumite, danes govorimo o zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki je zelo zahteven del strukturne reforme v zdravstvu in uvod v zelo težke čase, ko bo treba s socialnimi partnerji doseči dogovor o štirih ali petih strukturnih reformah. Ta je šele polovica prve. Dela nas čaka veliko in za druge komentarje bo še čas."