Vrhunec je pojasnil, da bodo denar za opravljene porode, transplantacije in nekatere druge nujne posege, ki jih ni mogoče odkloniti, še dobili, a večina primanjkljaja bo ostala. Tudi na račun tistih najtežjih bolnikov, ki jih v UKC Ljubljana "preusmerjajo" regijske bolnišnice. "Če bi denar dejansko sledil bolniku, potem bi morali za 1861 bolnikov dobili še okoli 9,2 milijona evrov," je izračunal Vrhunec, ki se bo v prihodnjih dneh o dodatnih plačilih pogovarjal tudi z ZZZS. Na pogovorih bo poleg omenjenega problema izpostavil še plačevanje zdravljenja v urgentnih ambulantah infekcijske in nevrološke klinike, zdravljenje z biološkimi zdravili in dializo. Najvišja cena, ki jo zdravstvena blagajna plača za dializo, je 700 evrov, čeprav v UKC Ljubljana, edini v Sloveniji, najzahtevnejšim bolnikom nudijo dializo, ki stane 13.000 evrov.
Svet zavoda je razumel, da so 28 milijonov evrov prihodka UKC Ljubljana objektivno "odnesli" omenjeni vladni ukrepi, in podprl vodstvo bolnišnice v njihovih prizadevanjih za izvedbo sanacijskega programa. Predsednica sveta UKC Ljubljana Elda Gregorič Rogelj je ob ugotovitvi, da posamezni oddelki sanacijske ukrepe izvajajo manj zavzeto, predlagala vodstvu, naj se poskuša s predstojniki o tem pogovoriti in nagradi tiste, ki dobro sodelujejo pri uvajanju sprememb.
Med ukrepi za sanacijo je tudi sprememba obsega dežurstev, ki naj bi se namesto ob 16. začelo ob 20. uri, s čimer se strinjata strokovni svet in sindikat Fides. Po novem sistemu naj bi dežurstva zdravnikov razpisovali od 1. januarja 2010. Ob tem pa je Brigita Drnovšek Olup, strokovna direktorica UKC Ljubljana, opozorila, da bodo prav gotovo nekatera področja dela, kjer zaradi kadrovskih težav (zdravnik bo zjutraj po dežurstvu odšel domov) tega ne bo mogoče dosledno izvajati.
Generalni direktor je napovedal, da bo z začetkom novega leta začel zelo dosledno izpolnjevati novi pravilnik o podjemnih pogodbah. Gregorič-Rogljeva je bila začudena, da je notranji nadzor do zdaj deloval tako slabo, da je prejšnje vodstvo UKC Ljubljana podjemne pogodbe sklepalo kljub opozorilom pravne službe o kršitvi zakona o delovnih razmerjih. Po revizijskem poročilu so v večini primerov evidence pomanjkljive, saj iz njih ni bilo mogoče ugotoviti, ali so po podjemni pogodbi dejansko opravili delo zunaj rednega delovnega časa. Ugotovili so, da so delo po podjemni pogodbi opravljali tudi zaposleni s skrajšanim delovnim časom, kar je nezakonito. Do zdaj so delo po podjemnih pogodbah plačevali zelo različno, v razponu od 6,50 do 200 evrov na uro. Vrhunec je napovedal, da bodo zdravniki z novim pravilnikom plačani tudi po podjemni pogodbi, toliko kot določa ZZZS oziroma v primeru samoplačniških ambulant v višini, kot zahteva zdravniška zbornica.
V UKC Ljubljana se trudijo vzpostaviti tudi normative dela, da bi bilo potem jasno, za kaj so podjemne pogodbe potrebne. Pri tem, po besedah Drnovšek-Olupove, 16 odstotkov zdravnikov v anketi o obremenjenosti na delu ni želelo sodelovati. Za postavitev standardov za vse zaposlene, ne samo za zdravnike, se je včeraj zavzel tudi predstavnik sindikata Robert Kokovnik. Tako kot on je tudi Nika Škrabl opozorila na vse večjo obremenitev zaposlenih v zdravstveni negi, predvsem na račun skrajševanja ležalnih dni.
