Ta bo zaradi vloge Kada in Soda v lastništvu in pri upravljanju podjetij močno posegel v slovensko gospodarstvo, saj bi se morala po dosedanjih zamislih Kad in Sod odpovedati kontrolnemu vplivu v pomembnih slovenskih družbah. Zato ne preseneča, da se priprava predloga zakona, ki bo sprožil nov obsežnejši val privatizacije, iz tedna v teden zapleta.
Podaljšali bi rok prodaj
Po neuradnih informacijah naj bi se v vladi nagibali k rešitvi, da bi Kad in Sod v posamezni družbi lahko obdržala največ po petodstotni delež, torej skupno desetino lastništva, niso pa izključene niti izjeme, da bi na primer lahko ohranila skupno 15-odstotni delež. Prav tako ostaja odprto vprašanje, do kdaj bi morala Kad in Sod preoblikovati svoj portfelj. Po prvotnih idejah naj bi se to zgodilo do konca leta 2012, v tem tednu pa naj bi se pripravljalci zakona dogovorili o podaljšanju roka še za leto dni, kar bi omililo časovni pritisk na prodajo. Čeprav vlada evforično pripravlja reforme za čas po krizi, pa velja ob tem poudariti, da ni izključeno, da bo sedanji začasni rasti BDP sledil še en padec in nova poglobitev krize, kar bo odložilo prodajo državnega premoženja.
Pregled naložb, v katerih bi morala Kad in Sod zmanjšati svoj delež, razkrije, da je med njimi tudi nekaj paradnih gospodarskih podjetij. Če bo ostalo pri predlogu, da lahko skupaj obdržita le desetodstotni lastniški delež v posamezni naložbi, bosta morala tako sklada prodati 12 odstotkov Krke, 20 odstotkov Gorenja, 18 odstotkov Petrola, 10 odstotkov Telekoma Slovenije, 6 odstotkov Heliosa, 20 odstotkov Save, 15 odstotkov Pozavarovalnice Sava, 20 odstotkov Cinkarne Celje... V nekaterih od teh podjetij bi posledično lahko hitro vstopili tuji lastniki - strateški ali finančni vlagatelji, sploh če bi državi sledili tudi drugi lastniki. V podjetjih, v katerih bi bil na prodaj manjši paket delnic, pa bi se lahko pred nezaželenimi lastniki uprave ubranile tudi s skladom lastnih delnic.
Kad in Sod bi premoženje prodajala tudi državi
V vladi se dogovarjajo, da bi v izjemnih primerih Kad in Sod presežne deleže prodala Republiki Sloveniji, možno pa bi bilo tudi, da bi določene naložbe v celoti prepustila državi, na primer Novo Ljubljansko banko in Telekom Slovenije. Pri tem se zastavlja vrsta vprašanj. Prvič, kako bodo v vladi opredelili te strateške naložbe. Enotnega mnenja ni pričakovati, saj so si že mnenja strokovnjakov različna. Za primer vzemimo Krko, ki je po mnenju nekaterih zaradi svoje velikosti in uspešnosti za državo strateško pomembna, spet drugi trdijo, da je dovolj, če država to naložbo preoblikuje v portfeljsko. Kako pomembna je Krka, pove podatek, da trenutno predstavlja kar tretjino premoženja Soda.
Drugi podoben primer je Petrol. Njegovo lastništvo velja za enega od najmanj stabilnih, saj se pričakuje, da bo insolventni Istrabenz v nekaj letih izstopil iz lastništva, k prodaji deležev pa se že ves čas nagibajo tudi manjšinski lastniki. Če bi se država odločila zmanjšati svoj delež na desetino, bi bil tako na prodaj večinski paket delnic, čeprav je treba opozoriti, da ima država prek energetskega zakona možnost vplivati na izbor novega lastnika. Nekateri ministri pa sočasno svarijo, da je Petrol kot energetska družba za državo preveč pomemben, da bi se država odpovedala kontrolnemu paketu delnic.
Drugo pomembno vprašanje je, ali si država sploh lahko privošči nadaljnje zadolževanje, da bi od Kada in Soda lahko kupovala deleže v zanjo pomembnih podjetjih. Kad in Sod naj bi v zameno svoje premoženje prejela dolgoročne državne obveznice ali del premoženja, ki je trenutno v neposredni lasti države. Toda v primeru, da bi država izdala obveznice, bi še povečala svoj bruto dolg, čeprav bi se neto dolg na račun povečanja premoženja znižal.
Kdo bo koval dobičke
Čeprav je eden od ciljev preoblikovanja Kada in Soda tudi oživitev kapitalskega trga, pa se je treba vprašati, kdo bo upravičen do premij pri prodaji državnega premoženja. Kad in Sod se bosta z odprodajo dela svojega premoženja v večini primerov odpovedala prevzemnim premijam, čeprav bi moral biti njun temeljni cilj maksimizacija kupnine, s katero pokrivata svoje obveznosti po tranzicijskih zakonih. Tudi če bi se odločila za javno prodajo svojih manjšinskih deležev prek borze, bi to prej ali slej pripeljalo do vnovične koncentracije lastništva, pri kateri bodo premije namesto države unovčili kupci deležev. To so pokazale tudi prve javne prodaje delnic, ki jih je izpeljala vlada Janeza Janše, kot sta bili prodaji NKBM in Pozavarovalnice Sava.
