Vsako novo imenovanje na tako pomembnem mestu, kot je mesto ljubljanskega nadškofa, prinaša spremembe, ki posegajo na način vodenja. "Vsaka osebnost prinese s seboj tako svoj teološki kot svetovnonazorski arzenal, ki ga uveljavlja na nek način tudi skozi svoje konkretno pastoralno praktično delo", meni Štuhec, sicer predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Če mora človek prevzeti odgovornosti in naloge, ki mu ne ležijo in mu ne gredo od rok, lahko to tudi vpliva na njegovo počutje, je prepričan moralni teolog, ki meni, da je bilo tudi z Uranom tako. Dosedanji nadškof je bil po mnenju Štuheca bolj človek neke karizme kakor človek vodenja organizacije. Ker danes Cerkev zahteva tudi te sposobnosti, bi morali odgovorni pri imenovanjih ljudi na taka mesta to upoštevati, je poudaril Štuhec. Ob tem dodaja, da je lahko lastnost, ki se pri določeni službi izkaže kot slabost, pri neki drugi službi prednost.

"Danes se za vsakega vodilnega človeka pričakuje, da zna voditi dialog, da zna priti do nekega konsenza in da pri odločitvah zbere vedno dovolj poguma, da jih naredi in jih ne pušča ob strani ali prelaga," je prepričan Štuhec.

Stres, ki bo konec januarja nasledil Urana, po njegovih besedah ni nobena neznanka v slovenskem prostoru, saj je v javnosti navzoč od 60. let prejšnjega stoletja naprej, zato glede vodstvenih sposobnosti "pri njem ni nekega dvoma ali pomislekov. Dovolj je bil izpostavljen, po eni strani je imel vedno jasna stališča, po drugi strani pa je znal tudi dialoško komunicirati s komerkoli."

Nadškof se mora opredeliti do aktualnih tem

Štuhec je izpostavil tudi Stresovo intelektualno ozadje in ga označil kot najbolj razgledanega med slovenskimi teologi in filozofi, kar "seveda prinaša čisto drugo perspektivo, ko gre za vodenje Cerkve".

"Vera in družbeno sta med seboj povezana", zato se mora tudi nadškof opredeliti do družbeno aktualnih tem, je prepričan moralni teolog. Po njegovem mnenju Uran ni bil čisto družbeno anemičen in odsoten, njegov jezik je bil morda drugačen kot od predhodnikov, sicer pa se je ob ključnih priložnostih družbeno opredeljeval. Stres pa je, kot pravi Štuhec, na tem področju od svojih začetkov posebej aktiven in ga skozi to pozna tudi večji del javnosti.

V zadnjih petih letih smo po njegovih besedah prišli v stanje, ko so se neke stvari dosegle in uredile, potem pa je nastal nek premor in to "v fazi ko marsikaj med cerkvijo in državo še ni bilo urejeno". "S tega vidika je bila zaznana neka odsotnost iniciative z vrha Cerkve do države in v tem smislu bi lahko ocenjevali, da Uran na tem področju ni videl svojega poslanstva ali svoje aktivnosti," meni profesor.

Sicer se po njegovih napovedih odnos Cerkve do države, ki je jasno postavljen s stališči drugega vatikanskega koncila, v prihodnje ne bo spremenil v ničemer drugem, "razen v tem, da bo morda več pobud prihajalo v smeri urejanja tistega, kar še ni urejeno".

Vrnitev Rodeta ni možna

Štuhec je tudi zanikal namigovanja nekaterih medijev, da razlogi za Uranov odstop niso samo zdravstveni, ampak naj bi šlo za nezadovoljstvo Vatikana z Uranovo neodločnostjo ob imenovanju direktorja urada za verske skupnosti Aleša Guliča. Prav tako po njegovih navedbah ni možno, da bi se iz Rima na mesto ljubljanskega nadškofa po izteku mandata vrnil kardinal Franc Rode.

Kot pojasnjuje profesor, bo Uran ob prenehanju vodenja ljubljanske nadškofije upokojeni nadškof, upokojeni škofje pa po dogovoru s svojimi nasledniki delujejo predvsem pastoralno. Sicer ni nobena zakonitost, da ljubljanski nadškof predseduje Slovenski škofovski konferenci (SŠK), je pa to v Sloveniji tradicija, zato Štuhec pričakuje, da bo Stres prevzel tudi to mesto.

V Mariboru se je danes začela redna jesenska dvodnevna seja škofovske konference. Vsako pomlad in jesen se škofje dobijo na sejah, ki so nekoliko širše zastavljene, ker sodelujejo tudi škofje sosednjih škofovskih konferenc iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Italije, so za STA pojasnili v tiskovnem uradu SŠK.

Po njihovih navedbah bodo škofje, ki volijo predsednika škofovske konference, na torkovi novinarski konferenci javnosti predstavili tudi izide teh volitev, če bo do takrat do njih že prišlo. Upokojeni slovenski škofje niso več člani SŠK, če bo tako tudi z Uranom, pa v tiskovnem uradu niso znali pojasniti.