Bralna pismenost, prezgodnje opuščanje šolanja, izobraževanje odraslih, diplomanti v naravoslovju in diplomanti na višji srednji stopnji izobraževanja - to je pet področij, za katera si je EU leta 2000 zastavila velikopotezne cilje, ki naj bi jih dosegla do leta 2010.

Cilji pri bralni pismenosti predvidevajo zmanjšanje deleža petnajstletnikov, ki ne dosegajo ustrezne stopnje bralne pismenosti, za najmanj 20 odstotkov, torej z 21,3 odstotka v letu 2000 na 17 odstotkov v letu 2010. Nasprotno s cilji pa se je stanje v primerjavi z izhodiščnim letom 2000 celo poslabšalo, saj je po zadnjih podatkih iz leta 2006 ta delež v povprečju 24,1-odstoten.

Slovenija s 16,5 odstotka že sedaj dosega zastavljeni cilj. Najboljše so se pri izpolnjevanju tega cilja sicer odrezale Finska, Irska in Estonija, najslabše pa Romunija, kjer je petnajstletnikov brez ustrezne bralne pismenosti kar 53,2 odstotka.

Obstaja pet ravni bralne pismenosti, pri čemer velik delež mladih Evropejcev ne dosega niti prve ravni - prebranih informacij ne znajo uporabiti v osnovnih življenjskih situacijah, so pojasnili področni strokovnjaki. Gre za to, kako dobro se razume prebrana informacija. Mladi se ne znajdejo, ne znajo poiskati informacij v telefonskem imeniku, so ponazorili.

Cilj pri prezgodnjem opuščanju šolanja je zmanjšati delež mladih med 18. in 24. letom starosti, ki prezgodaj opustijo šolanje, s 17,6 odstotka v letu 2000 na 10 odstotkov v letu 2010. Leta 2008 ta delež v povprečju 14,9-odstoten. Slovenija je po podatkih komisije med najboljšimi članicami in že dosega cilj, vendar pa statistični vzorec po merilih EU ni zanesljiv.

Cilj pri deležu odraslih med 25. in 64. letom starosti v vseživljenjskem učenju je zvišati odstotek s 7,1 leta 2000 na 12,5 odstotka. Leta 2008 je bil ta delež v povprečju v EU 9,5-odstoten. Slovenija je s 13,9 odstotka odraslih v izobraževalnih sistemih poleg skandinavskih držav med najboljšimi in že dosega zastavljeni cilj.

Cilj pri številu diplomantov na višji srednji stopnji izobraževanja, torej v starosti od 20 do 24 let, je zvišati delež diplomantov na 85 odstotkov do leta 2010. Poročilo navaja, da je leta 2008 izmerjeno povprečje v EU 78,5 odstotka. Slovenija je z 90,2 odstotka spet v samem vrhu pri uresničevanju tega cilja.

Peti cilj - zvišanje deleža diplomantov v matematiki, naravoslovju in tehnologiji - je edini, ki ga Slovenija po podatkih Evropske komisije ne dosega, medtem ko gre EU v povprečju prav pri uresničevanju tega cilja najbolje. Cilj, da se delež med letoma 2000 in 2010 zviša za 15 odstotkov, je že dosežen, po podatkih iz leta 2007 je zvišanje 33,6-odstotno. Cilj je tudi, da se uravnoteži število žensk in moških na tem področju. Slovenija je leta 2007 beležila 8,5-odstotno zvišanje tega deleža.

Področje izobraževanja je sicer v pristojnosti držav članic in zakonodaje na ravni EU ni. Temeljni sredstvi usklajevanja politik sta tako poročanje in dejavnosti vzajemnega učenja. Posamezna članica pripravi dejavnosti na konkretno temo, pokaže svojo prakso, druge države pa to spremljajo kot "kritični prijatelji".

Evropska komisija v poročilu, objavljenem danes, ki sicer ne vključuje podatkov iz vseh držav članic, še ugotavlja, da so zaradi gospodarske recesije reforme in trajne ciljno usmerjene naložbe v sisteme izobraževanja in usposabljanja še nujnejše pri spopadanju z gospodarskimi in socialnimi izzivi.