Kandidatke, ki so jih države članice predlagale za drugo Barrosovo ekipo, so: Britanka Catherine Ashton, Luksemburžanka Viviane Reding, Ciprčanka Andrula Vasiliu, Švedinja Cecilia Malmström, Danka Connie Hedegaard, Grkinja Maria Damanaki, Bolgarka Rumjana Želeva, Irka Maire Geoghegan-Quinn in Nizozemka Neelie Kroes.

Sicer pa so predlagani kandidati poleg predsednika Evropske komisije, Portugalca Barrosa še Slovenec Janez Potočnik, Avstrijec Johannes Hahn, Nemec Günter Oettinger, Italijan Antonio Tajani, Madžar Laszlo Andor, Francoz Michel Barnier, Slovak Maroš Šefčovič, Finec Olli Rehn, Belgijec Karel De Gucht, Čeh Štefan Füle, Romun Dacian Ciolos, Estonec Siim Kallas, Poljak Janusz Lewandowski, Latvijec Andris Piebalgs, Litovec Algirdas Šemeta, Maltežan John Dalli in Španec Joaquin Almunia.

V drugi ekipi, ki jo bo predlagal Barroso, bo tako tretjina žensk in 14, torej več kot polovica, starih znancev iz sedanje ekipe. Pri tem sicer velja omeniti, da vsi med njimi niso bili v prvi Barrosovi komisiji ves petletni mandat - šest - Ashtonova, Vasiliujeva, Tajani, Šefčovič, De Gucht in Šemeta - jih je med mandatom nasledilo svoje predhodnike, ki so se vrnili v domačo politiko.

Kdaj bo Barroso predstavil svojo drugo komisarsko ekipo, vključno z razporejenimi resorji, danes še ni znano. Predvidoma bo to storil do konca meseca. Evropski parlament jo bo nato predvidoma zaslišal januarja, tako da bi lahko, če ne bo zapletov, druga Barrosova Evropska komisija začela delati februarja.

Barroso je sicer novico, da bo v novi komisiji devet žensk, razkril danes v pogovoru z evropskimi poslanci v Strasbourgu. V razpravi je tudi spomnil, da je voditeljem držav članic pred časom poslal pismo, v katerem jih je pozval, naj mu pomagajo zagotoviti ravnovesje glede zastopanosti spolov. Kot je znano, je Barroso neformalno tudi nakazal, da bodo ženske kandidatke dobile močne resorje.

S tem je želel države članice spodbuditi, naj na komisarska mesta predlagajo ženske, saj mu je grozilo, da bo Evropski parlament zavrnil njegovo celotno drugo ekipo, če v njej ne bo več žensk, kot jih je v sedanji.

Spomniti velja, da je imel Barroso s prvo ekipo pred petimi leti velike težave na zaslišanjih v Evropskem parlamentu, ki se ni strinjal s posameznimi kandidati, predvsem z Italijanom Roccom Buttiglionejem. Zaradi tega je moral ekipo spremeniti, glasovanje v parlamentu je bilo preloženo in tedanji komisiji Romana Prodija za nekaj tednov podaljšan mandat.

Vprašanja, ki jih je od evropskih poslancev dobil Barroso danes, kažejo, da tudi novo Barrosovo ekipo v parlamentu čaka težka preizkušnja. Vodja evropskih zelenih Daniel Cohn-Bendit je na primer danes poudaril, da je nesprejemljivo brati o tem, kako Nemčija, Francija in Velika Britanija hočejo ta in oni resor, ter Barrosa vprašal, kakšna je dejansko njegova vloga pri sestavi komisarske ekipe.

Barroso je na to odgovoril, da mora spoštovati Lizbonsko pogodbo in vlogo komisije, kot je opredeljena v členu 17. Seveda smo vsi podvrženi raznim pritiskom in zahtevam, a na koncu imam vendarle jaz zadnjo besedo, je še poudaril predsednik sedanje in prihodnje Evropske komisije.

Vodja evropskih liberalcev Guy Verhofstadt in še nekateri drugi evropski poslanci pa so opozorili na spremembe pri opredelitvi resorjev in vprašali, kakšne bodo točno pristojnosti teh komisarjev. V novi komisiji je predvideno novo mesto za ukrepanje na področju podnebnih sprememb ter razdelitev portfelja za pravosodje in notranje zadeve na dva dela.

Barroso je pojasnil, da bo področje pravosodja in notranjih zadev razdeljeno na pravosodje in temeljne pravice ter notranje zadeve, kar je podobno, kot je to področje sicer razdeljeno v državah članicah. Glede resorja za podnebne spremembe pa je poudaril, da je ta glede na globalno dogajanje nujen in da bo novi komisar ali komisarka za to področje spremljala globalno in usmerjala evropsko politiko.