Za prispodobo o piščancu smo najprej mislili, da jo je navrgel za primerjavo bivanja v višinski hiši Tadeja Valjavca na Pokljuki, kjer je prvič z Vasjo Rupnikom in Petrom Doklom. "Tam kakšen dan ne spim, na trenutke pa me je ponoči tako dušilo, da je bil vsak tretji vdih na škrge. Dobro, da Tadeju Valjavcu zaupamo. Res je pravi dečko," je bivanje v pogojih nadmorske višine 3000 metrov opisal Marič. Trener Uroš Velepec se je šalil, da mora imeti najboljši slovenski biatlonec vedno kakšen razlog, da malo nerga, potem tudi leti.

"Tadej je res faca. Vse reakcije, ki jih doživljamo med 21 dnevnim bivanjem v njegovi hiši, nam je napovedal vnaprej. Če ne bi vedeli, kaj se bo z nami dogajalo in kako težko bo, bi verjetno hitro obupali. Ko vsak dan stopimo na smuči, se počutimo kot začetniki. Potem trpimo cel trening, a bomo potem navajeni trpeti," je izkušnje z Valjavčevega Tibeta opisal Vasja Rupnik.

Edini, ki diha normalni zrak preko noči kar v novem centru Pokljuka je Klemen Bauer. "Razlogov je več. Glavni je to, da sem na tako visokem nivoju, da nočem tvegati, čeprav bi mi verjetno koristilo. Po drugi plati lahko treniram na polno, kar ostali ob bivanju pri Valjavcu ne morejo. V miru sem se zadnji mesec osredotočil na streljanje," je razložil Klemen Bauer, ki od pomladi vadi streljanje po nasvetih ženskega trenerja Tomaša Kosa. "Kos je bil kot biatlonec odličen strelec, boljši kot Velepec. Morda mu tudi zato bolj zaupam. In poglejte naše biatlonke. Vse so strelsko odlične," je razloge za trenersko spremembo navrgel 23-letni Ihanec, 11. in 13. s svetovnega prvenstva v Južni Koreji. Trenersko rošado v obratni smeri je naredila njegova najbližja soseda Teja Gregorin, lastnica prve biatlonske zimske kolajne na svetovnem prvenstvu, ki pa jo praktično ni unovčila. Še koncerta Madonne ni videla. Vseeno ima nasmeh do ušes. "Pripravljena sem res dobro. Težav nimam," se smeji prva dama slovenskega biatlona Teja Gregorin. "Na Rudnem polju je bila minuli teden zimska pravljica. Minus, nov sneg. Celo v nedeljo je bilo še vedno trdo pomrznjeno, da sem zlahka naredila poltretjo uro treninga brez gneče, ki me je motila v soboto. Upam, da odjuga ne bo prehuda," je med včerajšnjim dopoldanskem treningom razmere na Rudnem polju na Pokljuki opisovala Tadeja Brankovič Likozar. Turbo Tedi se po rojstvu sedaj sedemmesečne Maše tako kot Dijana Ravnikar po rojstvu Mie vrača na biatlonsko sceno. "V sezoni 2008, ki sem jo predčasno končala zaradi poškodbe rame, o vrnitvi še slišati nisem hotela. Še za biatlon ne. Po rojstvu Maše sem dobila nov motiv v ženski štafeti in olimpijskih igrah. Imela sem nekaj zdravstvenih težav s slabokrvnostjo, ker sem morda prehitro začela trenirati, a so sedaj že mimo. Hčerkica je zdrava, malo me le skrbi, kako bo, ko bo med tekmami v varstvu," je optimistka Brankovičeva. Za popolno vrnitev bo morala zaradi daljše odsotnosti s tekmovališč pred prvo tekmo svetovnega pokala v Oestersundu (od tam ime dvoje od šestih zmagovalnih stopničk) še na kvalifikacije na tekmo pokala IBU v švedski Idre. Z Andrejo Mali, Dijano Ravnikar in Tejo Gregorin se po dveh letih vrača v boj za vrh tudi ženska štafeta.