Grošelj je že v dopoldanskem pogovoru z STA izjavil, da bi tudi drugi alpinisti v primeru takšne nesreče želeli ostati pod Himalajo. "Ne poznam nikogar, ki bi si želel, da bi ga prepeljali nazaj. Iz preprostega razloga, ker nam Himalaja veliko pomeni, da je bila, mogoče malo patetično, naš drugi dom. Želeli bi, in Tomaž je razmišljal ravno tako, saj sva se nekajkrat o tem pogovarjala, naj ga ljudje ohranijo takšnega, kot je. Živega, nasmejanega, polnega zanosa, ne pa kot neko telo, ki se ne premika več. Tudi to je eden od dodatnih razlogov, da ostane tam," je dejal Grošelj.
Humar, eden najbolj izkušenih slovenskih alpinistov in inštruktorjev ter gorskih reševalcev, je umrl za posledicami poškodb pri vzponu na 7227 metrov visoko goro Langtang Lirung.
V svoji bogati alpinistični karieri je opravil blizu 1500 vzponov, od tega številne prvenstvene smeri. V mednarodnem merilu je bil njegov bržkone največji uspeh vzpon po južni steni na Daulagiri iz leta 1999, za svoje dosežke pa je bil trikrat nominiran za prestižno alpinistično nagrado zlati cepin.
V prostorih občine Kamnik bo do petka, 20. novembra, odprta žalna knjiga v spomin na Humarja. Vpis v knjigo je možen vsak dan od 8. do 18. ure v pritličju občinske stavbe.
