Trgovci se večinoma predstavljajo kot fizične osebe, komunicirajo v angleškem jeziku preko elektronske pošte (uporabljajo zastonj ponudnike yahoo, gmail), zanimajo pa se za nakup ali pa sami objavljajo oglase na slovenskih spletnih oglasnikih. Ob tem se izogibajo komunikaciji po telefonu ali osebnem srečanju.
Kot sredstvo plačila največkrat predlagajo ček ali obliko hitrega nakazila denarja (Western Union, MoneyGram), kjer je možnost neizsledljivosti prejemnika oziroma pošiljatelja večja kot pri drugih, običajnih oblikah plačevanja (paypal, nakazilo na račun).
Eden izmed možnih načinov storitve kaznivega dejanja spletne goljufije pri prodaji osebnega avtomobila je ta, da se tujec, ki komunicira preko elektronske pošte v angleškem jeziku, na podlagi oglasa na spletnem oglasniku zanima za nakup avtomobila in kot dokaz o lastništvu od slovenskega prodajalca zahteva slike prometnega dovoljenja, osebnega dokumenta in slike vozila.
Ko mu ta omenjene stvari pošlje, tujec nastopi kot prodajalec z imenom resničnega prodajalca in isto vozilo prodaja za dva do trikrat nižjo ceno kot je realna, dejanska cena vozila. S prepričevanjem izkoristi naivnost domačega kupca ter ga nagovori na plačilo preko omenjenih oblik, kar se v nekaterih primerih dejansko tudi zgodi, vendar na koncu do dostave oziroma prevzema predmeta, nikoli ne pride, poudarjajo na Policijski upravi (PU) Novo mesto.
Prav tako je bilo ugotovljeno, da tujci pri slovenskih spletnih uporabnikih, ko pride dejansko do spletne prevare oziroma goljufije, izkoristijo njihovo neizkušenost pri spletnih nakupih, naivnost, nepazljivost, napoznavanje možnosti prevar in pasti tovrstnega trgovanja.
Zato policija podaja nekaj praktičnih nasvetov pri spletnem trgovanju, predvsem s tujci. Med drugim svetuje, da prodajalci v primeru komuniciranja po elektronski pošti zahtevajo tudi pogovor po telefonu, pozorni pa naj bodo tudi na sumljivo nizke cene predmetov trgovanja, ki so lahko do nekajkrat nižje od realnih.
Druga pogosta oblika poskusov internetnih goljufij so t.i. obljube in obvestila o navideznih denarnih nagradah, zapuščinah in podobno, ki naj bi jih prejemniki sporočil zadeli v nekakšnih nagradnih igrah. Ob tem policisti opozarjajo, da gre največkrat za t.i. spam oziroma nezaželena, neosebna sporočila, v katerih tujci od oškodovancev zahtevajo razne osebne podatke.
Za izplačilo domnevne nagrade pošiljatelji po navedbah policistov zahtevajo določeno provizijo oz. odstotek od nagrade, vendar te nagrade prejemnik spam sporočil dejansko nikoli ne prejme. Tovrstna sporočila se po spletu pošiljajo v ogromnih količinah, zato je verjetnost goljufije in naivnosti pri tovrstnih lažnih ponudbah oziroma nagradah pri prejemnikih sporočil toliko večja, opozarjajo.
"Če bodo spletni uporabniki še vedno v dvomu ali bi nek nakup ali prodajo realizirali, naj se pred tem posvetujejo z osebo, ki ima izkušnje s spletnim trgovanjem in z iskanjem informacij na spletnih forumih," svetuje policija.
Če bodo kljub vsemu postali žrtve goljufije ali poskusa, naj nemudoma zavarujejo, shranijo elektronsko korespondenco na nosilec podatkov, sporočila natisnejo, si zabeležijo ostale koristne podatke in zadevo prijavijo policiji, še navajajo na PU Novo mesto.
