Na medletni ravni se je BDP območja evra skrčil za 4,1 odstotka, BDP EU pa za 4,3 odstotka. Pri tem so največji padec imeli v Estoniji, kjer se je gospodarska dejavnost znižala za 15,3 odstotka, v Litvi (za 14,3 odstotka) in na Madžarskem (za 7,1 odstotka). Po drugi strani so najmanjše padce imeli v Grčiji (za 1,7 odstotka) in na Portugalskem (za 2,4 odstotka), medtem ko Eurostat podatkov za Slovenijo še nima. Naš državni statistični urad jih bo objavil 30. novembra.
"Ocena o gospodarski rasti v območju evra je skladna tako z napovedmi mednarodnih institucij kot tudi z našimi pričakovanji, saj je bilo v drugi polovici leta pričakovano rahlo okrevanje gospodarske dejavnosti," so nam pojasnili na uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki ga vodi Boštjan Vasle. "Podobno kot v drugem četrtletju so tudi v tretjem četrtletju na rast pozitivno vplivali učinki stimulacijskih ukrepov vlad in centralnih bank, zaznati pa je mogoče tudi rahlo okrevanje izvoza," dodajajo v Umarju.
"Primarni razlog za rast BDP je definitivno nizka obrestna mera, ki spodbuja rast zadolževanja," medtem pojasnjuje dr. Sašo Polanec iz ljubljanske ekonomske fakultete. Rast poganjajo tudi stimulacijski paketi, ki pa obenem močno povečujejo proračunski primanjkljaj, kar je velik problem predvsem v ZDA. Na vprašanje, ali bodo države sploh sposobne poplačati vse dolgove, Polanec odgovarja, da je treba upoštevati stopnjo zadolženosti, ki se meri kot delež dolga v BDP. V primeru, da bo BDP hitro rasel, bodo države sposobne v relativno kratkem obdobju poplačati dolgove, sicer ne. Obenem je treba upoštevati, da večja kot je zadolženost, višja bo obrestna mera, kar pomeni, da bodo države težje servisirale dolgove.
V naših pomembnejših trgovinskih partnericah, v Avstriji in Italiji, je bila medčetrtletna rast BDP nekoliko višja od napovedi (znašala je 0,9 oziroma 0,6 odstotka), v Franciji pa nekoliko nižja, saj je znašala 0,3 odstotka. "Podatek o rasti v Nemčiji (0,7 odstotka) ni presenetljiv," dodajajo v Umarju. Omenimo še, da se je v tretjem četrtletju tudi največje gospodarstvo na svetu, ZDA, izvilo iz recesije. Na četrtletni ravni je doseglo 0,9-odstotno rast, a je ta na letni ravni še vedno negativna in znaša 2,3 odstotka.
luki.nuredini@dnevnik.si
