Kot so sporočili, tovrstne razprave in "militaristična propaganda" ne sodijo v univerzitetni prostor in predstavljajo kršitev avtonomije univerze. Trdijo tudi, da je varnostna služba protestnike odstranila s fizično silo. Nad študente, ki so v okviru akcije "Hrana ne bombe!" pred poslopjem delili hrano, pa naj bi se spravila tudi policija.

Shea: Nato potrebuje nov koncept

Kot je uvodoma pojasnil direktor Natovega političnega načrtovanja Jamie Shea, Nato potrebuje nov strateški koncept za 21. stoletje, ki ga bo skupno oblikovalo vseh 28 članic. Leta 1999, v katero sega sedanji koncept, je namreč Nato imel le 19 članic, bil pa je tudi izrazito evrocentričen, medtem ko danes deluje bolj globalno, je poudaril Shea.

Med novimi varnostnimi izzivi, s katerimi se sooča zavezništvo, je med drugim izpostavil terorizem, spletni kriminal in pirate. Poudaril pa je tudi, da se mora Nato, čigar osrednjo dejavnost danes predstavljajo misije, v prihodnosti usmeriti tudi v preprečevanje groženj.

Jelušičeva je dejala, da ima od novega strateškega koncepta velika pričakovanja tudi Slovenija. Med drugim pričakuje nov poudarek na skupni obrambi in nadaljevanje vojaške transformacije. Poleg tega pričakuje nadaljevanje strateškega partnerstva "z državami, ki so pomembne za mednarodno skupnosti pa tudi za naše politične gospodarske odnose", med drugim z Rusijo, je dejala Jelušičeva.

Prav tako po njenih besedah pričakujemo nadaljevanje procesa širitve Nata. Zavzemamo pa se tudi za celosten pristop do različnih operacij, ki jih izvaja Nato. V tej luči je po njenih besedah treba združiti tako vojaška kot civilna prizadevanja.

"Nato bo še naprej bdel nad Balkanom"

Glede Natove vloge na Balkanu je član Natove skupine strokovnjakov Giancarlo Aragona dejal, da bo Nato še naprej bdel nad dogajanjem na območju, da pa se mora njegova vloga tam prilagoditi na novo realnost. Jelušičeva je glede Balkana medtem izpostavila, da je zelo pomembno, da ima Nato vizijo, v okviru katere lahko države Balkana postanejo del evroatlantskih organizacij.

Glede odnosov med Natom in Rusijo je Shea dejal, da ne smemo analizirati zgodovine, temveč se namesto na področja nestrinjanja osredotočiti na tista, kjer se strinjamo, in teh je po njegovem večina. Kot je poudaril, se tako Nato kot Rusija soočata s skupnimi težavami, med drugim s terorizmom, piratstvom in podnebnimi spremembami.

Precej vneta razprava se je med sogovorniki odvila glede prisotnosti Nata v Afganistanu. Profesor na Univerzi Vzhodne Danske Sten Rynning je poudaril, da se Nato zaradi pomanjkanje strategije in vodstvene pripadnosti v tej državi pomika v napačno smer, opozoril pa je tudi na "amerikanizacijo operacije". Neuspeh Nata v Afganistanu bi bil po njegovem lahko konec zavezništva.

Predsednik Evro-atlantskega sveta Slovenije Anton Bebler je medtem menil, da prihodnosti Nata ne gre povezovati z izidom vojne v Afganistanu. Ob tem pa je postavil pod vprašaj smiselnost Natovega sodelovanja v tej državi, saj po njegovem Afganistan ne ogroža varnosti nobene izmed držav članic Nata.

Tako Aragon, Rynning kot Shea so menili, da ni moč zanikati, da razvoj dogodkov v Afganistanu ne more vplivati na našo varnostni situacijo. Shea je poudaril povezanost talibanov z mednarodno teroristično mrežo Al Kaida in dejal, da bi nov prevzem oblasti talibanov v Afganistanu pomenil tudi konec demokracije v Pakistanu.