To je po včerajšnjem drugem zasedanju kordinacijskega odbora ministrov slovenske in italijanske vlade naznanila italijanska ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo. »Dokumentacija, ki jo bodo Italijani poslali, še ne pomeni, da Slovenija ne bo imela več pripomb. Treba je videti, kako so slovenske pripombe upoštevane,« pa opozarja njen slovenski kolega Karel Erjavec.

Sloveniji ne bo treba v Luksemburg

Prav plinski terminali so bili glavna tema tokratnih pogovorov. »Poslali bomo svojo dokumentacijo. Prepričani smo, da bodo v njej vsi odgovori, ki jih je Slovenija zahtevala in tudi vsi potrebni podatki,« je povedal italijanski zunanji minister Franco Frattini. Prestigiacomova je dodala, da se je Italija dosledno ravnala po zakonih Evropske unije in upoštevala mednarodne zahteve. »Zato ocenjujemo, da je dokumentacija primerna,« pravi italijanska okoljska ministrica, ki ob tem meni, da se Sloveniji v zvezi s problematiko plinskih terminalov ne bo treba obrniti na sodišče evropskih skupnosti v Luksemburgu.

Kot je znano Slovenija nasprotuje italijanskemu načrtu zaradi čezmejnih vplivov na okolje in je proti Italiji napovedala tožbo, če od izgradnje ne odstopi. Karel Erjavec je zato včeraj znova poudaril, da mora biti presoja vplivov na okolje opravljena celovito.

Zasedanje kordinacijskega odbora sta vodila zunanja ministra obeh državo, Samuel Žbogar in Franco Frattini, ki sta se pogovarjala tudi o drugem odprtem problemu med državama, financiranju slovenske manjšine v Italiji. Italijanski proračun za prihodnje leto namreč predvideva 20 odstotno zmanjšanje manjšini namenjenih sredstev, kar pomeni, da bo slovenska zamejska skupnost v Italiji prejela okoli milijon evrov manj denarja. Proračunska sredstva v letih 2010 in 2011 pa naj bi bila celo še manjša. Dogovora ministra nista uspela doseči.

Na konferenčni mizi so bili tudi Balkan, Afganistan in EU

Ministri so se med drugim pogovarjali tudi o prometnih povezavah med državama, o sodelovanju med pristanišči severnega Jadrana in podobnih temah. Tudi v okviru prometnih ministrstev so bili po besedah Žbogarja uspešni pogovori, saj so se med drugim pogovarjali o novi železniški povezavi Divača - Trst, pa tudi o cestnem in pomorskem prometu. V okviru gospodarskega dela pa je Žbogar dejal, da sta delegaciji napovedali okrepitev medsebojnega sodelovanja, saj je to letos nekoliko upadlo.

»Mislim, da je bilo to kratko, a zanimivo, kontinuirano srečanje, ki je na hitro pregledalo tako sodelovanje kot odprta vprašanja med državama in prihodnje projekte, ki nas še čakajo,« je srečanje ocenil slovenski zunanji minister Žbogar.
Kot je povedal slovenski minister, sta z italijanskim kolegom velik del srečanja namenila tudi evropskim in mednarodnim temam. V okviru teh sta govorila predvsem o vprašanjih zahodnega Balkana, sodelovanja obeh držav v Afganistanu, ter o vprašanjih, vezanih na dogajanja v Evropi po ratifikaciji Lizbonske pogodbe.

Frattini pa je ocenil, da je bilo včerajšnje srečanje pokazatelj, da med državama obstaja nek konsenz, ne pa razhajanja, na kar so nekateri po njegovih besedah namigovali. Glede držav zahodnega Balkana pa je poudaril, da jim je treba zagotoviti perspektivo, pri čemer je ključnega pomena prav liberalizacija vizumskega sistema.