Močna gospodarska delegacija, ki ob dvodnevnem uradnem obisku v Azerbajdžanu spremlja predsednika Türka, po besedah Alijeva kaže močan interes slovenskih gospodarstvenikov za Azerbajdžan. "Naši gospodarstvi nista konkurenčni, temveč se podpirata," je poudaril azerbajdžanski predsednik. Türk pa je izrazil prepričanje, da bodo gospodarstveniki obeh držav v teh dneh ne le vzpostavili stike, temveč se bodo tudi dogovorili za sodelovanje.

Türk in Alijev sta razpravljala predvsem o sodelovanju na področjih turizma, informacijske tehnologije, infrastrukture in energije. Poudarila sta, da so glede energije izredno pomembni odnosi med EU in Azerbajdžanom. Kot je poudaril Alijev, je za EU pomembna energetska varnost in diverzifikacija energetskih virov, kar je v interesu tako EU kot Azerbajdžana.

Predsednika imata podobne poglede na razvoj regije in se strinjata, da Vzhodno partnerstvo, ki ga je maja letos zagnala EU za okrepitev sodelovanja z Ukrajino, Gruzijo, Belorusijo, Moldavijo, Armenijo in Azerbajdžanom, ustvarja nove priložnosti za območje.

Pogovarjala sta se tudi o sodelovanju na humanitarnem področju in v kulturi. Pri tem sta precej pozornosti namenila ohranjanju kulturne dediščine in kulturnemu dialogu.

Pomembna tema pogovorov med predsednikoma je bil tudi Gorski Karabah, ki je najdaljši zamrznjen konflikt, njegova rešitev pa bi bila zelo pomembna za vso kavkaško regijo. "V Sloveniji se zavedamo občutljivosti razmer na Kavkazu in njihovega pomena za celotno regijo," je poudaril Türk. "Ni prav, da so zamrznjeni konflikti zamrznjeni toliko časa," je menil.

Določeni so bili že temelji reševanja tega spora, ki vključujejo spoštovanje ozemeljske celovitost in meja. Po njegovem prepričanju zdaj potrebujemo močnejšo politično zavezanost za rešitev konflikta. Pri tem je Türk izrazil podporo obnovljenim prizadevanjem t.i. Skupine Minsk, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in drugih, ki se ukvarjajo z vprašanjem Gorskega Karabaha.

Alijev pa je izrazil pričakovanje, da bo v prihodnjih mesecih prišlo do napredka pri reševanju konflikta v Gorskem Karabahu.

Predsednika sta po pogovorih tudi podpisala skupno izjavo, v kateri so, kot je povedal Türk, opredeljena temeljna načela sodelovanja med državama.

Državi sta ob tej priložnosti podpisali tudi štiri sporazume. Memorandum o sodelovanju med azerbajdžanskim ministrstvom za gospodarski razvoj in slovenskim ministrstvom za gospodarstvo, memorandum o sodelovanju na področju industrije in energetike ter sporazum o odpravi vizumov za imetnike diplomatskih potnih listov je v imenu Slovenije podpisal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, sporazum o sodelovanju na področju razminiranja pa direktor Mednarodne ustanove - Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) Goran Gačnik.

Türk je azerbajdžanskega kolega tudi povabil na obisk v Slovenijo.

Türk ima prvi dan obiska v Bakuju na programu še srečanje s predsednikom azerbajdžanskega parlamenta Ogtajem Asadovom položil pa bo tudi venca na grobnico nekdanjega azerbajdžanskega predsednika Hejdarja Alijeva in Alejo mučenikov. Obisk bo sklenil v torek, ko se bo sešel s premierom Arturjem Rasizadejem ter županom azerbajdžanske prestolnice Hajibalo Abutalibovom in nagovoril udeležence azerbajdžansko-slovenskega poslovnega foruma.