Ob obeh uradnih obiskih bodo podpisali sporazume, ki bodo, kot je pred obiski povedal Türk, olajšali komunikacijo med Slovenijo in Azerbajdžanom oz. Kazahstanom ter dali podlago za boljše sodelovanje. Predsednika republike bo spremljala tudi močna gospodarska delegacija, v kateri bodo predstavniki 65 slovenskih podjetij. Ob obeh obiskih bo pomembna tema pogovorov energetsko povezovanje s Kaspijskim bazenom.
Prva postaja predsednika republike, ki bo v Srednjo Azijo odpotoval skupaj s soprogo Barbaro Miklič Türk, bo Azerbajdžan, kjer bo na uradnem obisku v ponedeljek in torek. Prvi dan ga bo sprejel azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, s katerim naj bi se pogovarjala tudi o politično-varnostnih temah, kot so razmere na južnem Kavkazu, s poudarkom na Gorskem Karabahu. Ta je najdlje trajajoč zamrznjen konflikt na območju, Türka pa bodo zanimale predvsem ideje in pričakovanja njegovega azerbajdžanskega kolega.
Sešel se bo tudi s predsednikom azerbajdžanskega parlamenta Ogtajem Asadovom, dan zatem pa še s premierom Arturjem Rasizadejem ter županom azerbajdžanske prestolnice Hajibalo Abutalibovom. Udeležil se bo tudi azerbajdžansko-slovenskega poslovnega foruma, kjer bo skupaj z Alijevom nagovoril gospodarstvenike iz obeh držav.
Ob obisku Türka v Azerbajdžanu bosta državi podpisali memorandum o sodelovanju med azerbajdžanskim ministrstvom za gospodarski razvoj in slovenskim ministrstvom za gospodarstvo, memorandum o sodelovanju na področju industrije in energetike ter sporazum o odpravi vizumov za imetnike diplomatskih potnih listov. V Bakuju bo Türka spremljal tudi minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.
Predsednik republike ima v Azerbajdžanu med drugim na programu tudi ogled starega dela glavnega mesta Baku, ki sicer po zaslugi naftnega bogastva velja za drugo najhitreje razvijajočo se prestolnico na svetu, takoj za Dubajem.
V sredo in četrtek pa bo Türk na uradnem obisku v Kazahstanu, četrti največji državi na svetu, ki ima 20 milijonov prebivalcev. V prestolnici Astana ga bo najprej sprejel kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev, s katerim bosta na kazahstansko-slovenskem poslovnem forumu skupaj nagovorila kazahstanske in slovenske gospodarstvenike. Prvi dan obiska v Kazahstanu ima Türk na programu še srečanji s premierom Karimom Masimovom in predsednikom kazahstanskega senata Kasimom Tokajevom, obisk pa bo sklenil v četrtek s predavanjem Razvijajoča se vloga Ovse: od Helsinkov do Astane.
V Kazahstanu bosta državi podpisali sporazume o gospodarskem sodelovanju, mednarodnih cestnih prevozih potnikov in blaga ter o odpravi vizumov za imetnike diplomatskih potnih listov, poleg tega pa še memorandum o sodelovanju med kazahstanskim ministrstvom za gospodarstvo in proračunsko planiranje in slovenskim ministrstvom za gospodarstvo. V Astani bo Türka spremljal zunanji minister Samuel Žbogar.
Kazahstan bo prihodnje leto predsedoval Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in je zainteresiran tudi za izkušnje Slovenije, ki je organizacijo vodila leta 2005. Türk bo v Kazahstanu imel tudi predavanje o Ovse z naslovom Od Helsinkov do Astane. Tako v Astani kot v Bakuju bo najverjetneje govora tudi o prihodnosti Ovse.
Pomembna tema obiska v obeh državah bo energetsko povezovanje s Kaspijskim bazenom. To naj bi omogočil plinovod Nabucco, s katerim želi EU zmanjšati svojo odvisnost od ruske energije in naj bi bil glavni tekmec ruskemu plinovodu Južni tok, o izgradnji katerega bo Slovenija prihodnji teden podpisala sporazum z Rusijo. Predsednik republike meni, da je treba zagotoviti diverzifikacijo virov in da sta zaželena oba plinovoda, Slovenija pa je zainteresirana za tisto, kar je bliže uresničitvi. Okoli Nabucca je še precejšnja negotovost, ki jo želi Türk med obiskom v Azerbajdžanu razjasniti.
Sodelovanje med Slovenijo in obema državama, ki ju bo tokrat obiskal Türk, je dokaj skromno. Azerbajdžan in Slovenija sta lani zabeležila za slabih devet milijonov evrov blagovne menjave, pri čemer gre v celoti za slovenski izvoz na tamkajšnji trg. Nekoliko bolj intenzivno je trgovanje s Kazahstanom. Državi sta lani zabeležili za nekaj manj kot 65 milijonov evrov blagovne menjave, pri čemer je Slovenija uvozila za dobrih 21 milijonov evrov blaga.
Kar zadeva gospodarsko sodelovanje, sta Kazahstan in Azerbajdžan zanimiva predvsem na področju energetike, predvsem kar zadeva energetske projekte in gradnjo elektrarn, telekomunikacij, gradbeništva in konstrukcij, turizma in industrije. Med podjetji, ki se zanimajo za sodelovanje z Azerbajdžanom in Kazahstanom, so Interenerg, Litostroj, Iskratel, Krka, Riko, Soške elektrarne, Trimo in Terme Olimia.
Častni konzul v Bakuju Borut Megušar in podjetja, ki so že prisotna na trgu, so dali pobudo za odprtje Slovenske hiše v Bakuju, poslovnega središča, kjer bi promovirali slovenske gospodarske subjekte, zainteresirane za poslovanje na tem trgu, obenem pa tudi znižali stroške njihovega poslovanja. Prav tako bi Slovenska hiša lahko promovirala slovenski turizem in delovala kot informacijska točka za azerbajdžanska podjetja, ki bi jih zanimalo sodelovanje s slovenskimi partnerji.
