Dolžniku in upnikuse ni uspelo dogovoriti

Družina, ki se je znašla pred dejstvom, da bo njihova hiša morda v ponedeljek prodana, se je na odredbo sodišča pritožila. "Gre za zaščiteno kmetijsko zemljišče, zaradi česar sodišče ne more prodajati samo hiše. Takšno določbo smo prejeli in zato smo se pritožili na sodišče, ki je odredilo prodajo," je pojasnil Tone Treven. Pojasnil je, da se s Komunalnim podjetjem Vrhnika nikakor niso mogli dogovoriti o poplačilu dolga. "Sploh niso hoteli prisluhniti," je dejal.

V Komunalnem podjetju Vrhnika trdijo nasprotno. "Razlog za tožbo je neplačevanje računov za opravljene storitve odvoza odpadkov od julija 2004 naprej. Pred vložitvijo tožbe smo poskusili rešiti zadrego, tako da smo se z dolžnico pogovorili in ji v podpis ponudili dogovor o obročnem plačevanju obveznosti. Dolžnica se je s pogoji strinjala in ga podpisala. Ker se ni držala določb iz dogovora in ni plačala niti enega obroka, je izgubila možnost obročnega odplačevanja," je pojasnila Metoda Smrtnik iz Komunalnega podjetja Vrhnika in dodala, da v vseh takšnih primerih, ko dolžnik ne pokaže zanimanja za rešitev, zadeve posredujejo sodišču.

Izvršbe tudi za nekaj deset evrov dolga

Primer še zdaleč ni osamljen. Naš sogovornik Bernard Ravnak, ki že 15 let spremlja javne dražbe nepremičnin, pravi, da pozna primer, ko je tekla izvršba nepremičnine zaradi 67 evrov dolga. "To je absurd. Stroški postopka so neprimerno večji. To je sramota za vse, za upnika, dolžnika in navsezadnje tudi za državo, ki dopušča takšne anomalije," pravi Ravnak.

Kot posebne vrste "cvetko" navaja primer iz leta 2007, ko je okrajno sodišče v Ljutomeru odredilo izvršbo zaradi izterjave več kot 12.000 evrov dolga na vsega 15 evrov vrednem travniku. Izklicno ceno so postavili pri 7,57 evra. "A pri tem je treba vedeti, da realno upnika v prvi fazi izvršilni postopek stane najmanj 250 evrov," dodaja Ravnak in trdi, da takšne nerazumne poteze sodstva in države, ki to dopušča, podaljšujejo sodne zaostanke.

"Ne gre za stroške proračuna"

Stroški, ki nastajajo pri izvršbah, kot so pojasnili na vrhovnem sodišču, niso stroški sodišč (proračuna), ampak upnika ali dolžnika. Upnik je tisti, ki predlaga, na katerih sredstvih se bo izvršba izvedla. Dolžnik pa lahko predlaga, naj se rubež izvede nad čim drugim. "Če je hiša nesorazmerno sredstvo, mora dolžnik sam ponuditi nadomestno," so pojasnili na sodišču. Ob tem še dodajajo, da se večina izvršb nanaša na premičnine in sredstva na bančnih računih - je na podlagi verodostojne listine je izdanih 190.000 različnih sklepov o izvršbi na leto.

A Ravnak opozarja: "V konkretnem primeru (iz leta 2007, op. p.) je šlo za tretjo dražbo, kar pomeni toliko odredb, trikrat sodna vročanja, trikrat razpis dražbe, trikrat zapisnik, sklepi... Skupaj s pripravo sodnika od pet do šest ur dela vseh zaposlenih, ki so se ukvarjali s tem primerom."

Takšne izvršbe se dogajajo še danes. Za 23. novembra je okrajno sodišče v Brežicah sklicalo javno dražbo na 55 evrov ocenjenega gozda, pri čemer dolžnik upniku, v tem primeru je to kar država oziroma Davčna uprava RS, dolguje skoraj 30.000 evrov.

barbara.hren@dnevnik.si