"Predvidevala sem, da se bo nekaj zgodilo in na televiziji sem slišala napovedi, da se bodo odprle meje," je po poročanju francoskega časnika Le Figaro, britanskega The Guardiana in ameriškega New York Timesa dejala Merklova. A kot je dodala, je bil četrtek in četrtek je bil njen dan za savno, zato je tja tudi šla.
Po savni se je takrat 35-letna znanstvena raziskovalka s prijateljem odpravila na pivo in šele, ko sta zapustila bar, sta se znašla v ogromni množici, ki se je zgrinjala proti Zahodnemu Berlinu. Tam so proslavljali skupaj z Zahodnimi Berlinčani, na poti domov pa si je govorila, da bo zid tudi zjutraj še odprt.
Naslednji dan sta se s sestro odpravili v znano veleblagovnico KaDeWe na zahodni strani, ki je predstavljala neke vrste svetišče zahodne potrošniške družbe, ki je imela vse, česar je primanjkovalo na vzhodni strani.
Merklova je sicer dejala, da se nikdar ni počutila aktivistko proti komunističnemu režimu in se v politiko ni vpletala do padca Berlinskega zidu, je pa že od otroštva imela kritičen pogled na sistem.
Po združitvi Zvezne republike Nemčije (ZRN) in Nemške demokratične republike (NDR) leta 1990 se je pridružila krščanskim demokratom (CDU) in osvojila sedež v parlamentu Vzhodne Nemčije, s čimer se je začelo njeno potovanje, ki jo je naposled pripeljalo do izvolitve za prvo nemško kanclerko.
A kot je dejala, se niso vsi tako dobro prilagodili. "V NDR smo poznali pritisk nacizma, nato komunizma. Vse to ne more izginiti z enim samim zamahom. Za veliko ljudi se je bilo nemogoče naučiti nekaj drugega v le eni noči," je poudarila in dodala, da je takrat prisotno arogantnost številnih Nemcev z Zahoda moč občutiti še danes.
