Kot je dodal, si bo Rusija po svojih najboljših močeh prizadevala za čimprejšnje zaprtje urada visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. "Vprašanje zaprtja urada in uresničevanja njegovih pooblastil, ki je začelo zavirati napredek BiH, je treba nujno rešiti," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še poudaril ruski zunanji minister.
Kot je sicer po poročanju srbske tiskovne agencije Beta še pojasnil Lavrov, bi Rusija podprla preoblikovanje urada visokega predstavnika v urad visokega predstavnika EU, ki bi z BiH sodeloval na ravni posvetovanj in usklajevanj, ne bi pa ji vsiljeval svojih odločitev ali se vmešaval v notranje zadeve BiH.
Podobno je Lavrov povedal tudi po srečanju z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Valentinom Inzkom. Inzko je razmere v državi označil kot "težke, s tendenco poslabšanja in brez znakov izboljšanja". Za izboljšanje razmer je kot nujno izpostavil izpolnitev ciljev in pogojev, ki jih je določil Svet za uresničevanje miru (PIC). Dodal je še, da letos verjetno ne bo prišlo do preoblikovanja urada, da pa je ta možnost realna v prihodnjem letu, poroča Beta.
Usoda urada visokega predstavnika, ki je bil vzpostavljen za nadzor uresničevanja Daytonskega mirovnega sporazuma, bo tema zasedanja 55-članskega sveta PIC 18. in 19. novembra v Sarajevu. PIC, v katerem so tudi predstavniki Rusija in ZDA, sicer bdi tudi nad delom urada visokega predstavnika, ki ima moč sprejemanja zakonov in odstavitve izvoljenih predstavnikov.
Medtem ko bosanski Srbi vztrajajo, da bi bilo treba urad zapreti, se voditelji bosanskih Hrvatov in Bošnjakov zavzemajo, da bi ostal odprt, dokler ne bo dosežen dogovor o ustavni reformi, ki bo omogočila učinkovitejše delovanje BiH in hitrejše približevanje države EU.
Glede tega je Lavrov danes po poročanju Bete zatrdil, da bo Rusija podprla vsak notranji dogovor, ki ga bodo dosegli predstavniki treh konstitutivnih narodov BiH, da pa mora biti dogovor dosežen s konsenzom.
Lavrov se je sicer danes sestal tudi s člani predsedstva BiH, Željkom Komšićem, Harisom Silajdžićem in Nebojšo Radmanovićem, ki jim je prav tako predstavil stališče Rusije, da bi morala BiH sama odločati o svoji prihodnosti, poroča Beta. Tudi glede članstva v zvezi Nato je dejal, da Rusija sicer nasprotuje širjenju zavezništva, a da je suverena odločitev BiH, ali se vanj vključi ali ne.
V Sarajevu se je sešel tudi s premierom Republike srbske Miloradom Dodikom, ki je po pogovoru izrazil zadovoljstvo, ker Moskva podpira Daytonski mirovni sporazum.
