Navdušenja ob podpisu v prostorih predsednika švedske vlade Rosenbad v Stockholmu ni skrival niti predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Za to, da sta s Kosorjevo od njunega prvega srečanja v Trakošćanu premagala vse ovire, ki so bile običajno previsoke za pogajalce pred njima, pa je bilo po njegovem bistveno zaupanje med njima. "Najino medsebojno zaupanje, spoštovanje in razumevanje je na neki način tudi signal za odnose, ki jih želimo med obema narodoma in državama," je poudaril Pahor.
S podpisom arbitražnega sporazuma sta državi odprli novo knjigo in ne le novega poglavja v medsebojnih odnosih, je prepričana Kosorjeva. Zadovoljen je bil tudi predsedujoči Evropski uniji, švedski premier Fredrik Reinfeldt, ki je poudaril, da je sporazum znak političnega poguma in kaže na odločnost obeh, da rešita dolgotrajen spor.
Po opoldanskem podpisu so se včeraj vrstili odzivi tako v obeh državah kot tudi v Bruslju. Podpis, pa tudi krepitev medsebojnega zaupanja med obema vladama je pozdravil predsednik države Danilo Türk, ki je prepričan, da sta premierja "opravila pomembno dejanje na poti reševanja mejnega vprašanja med državama". Ob tem je pozval k skrbni preučitvi arbitražnega sporazuma, k trezni razpravi in k premišljenim nadaljnjim korakom, ki naj privedejo do uspešne in pravične rešitve. Zadovoljstvo so izrazili v koalicijskih SD, Zares, DeSUS in LDS, kjer je predsednica stranke Katarina Kresal poudarila, da "za predsednikom vlade stojijo vsi ministri", saj Slovenija še nikoli ni bila tako daleč pri reševanju mejnega spora s Hrvaško. Manj zadovoljna pa je bila opozicija, ki sporazumu nasprotuje in napoveduje referendum. V SDS so včeraj znova poudarili, da je sporazum vsebinsko sporen, ker izključuje uporabo načela pravičnosti pri določanju meje, referendum pa se zdi neizogiben. Predsednik SLS Radovan Žerjav pričakuje, da bodo opozicijske SLS, SDS in SNS še ta teden zbrale potrebnih 30 poslanskih podpisov za razpis referenduma. Za predsednika SNS Zmaga Jelinčiča pa podpis sporazuma pomeni izdajo Slovenije.
Kompromis, ki nikogar ne spravlja v evforijo
Podpisani arbitražni sporazum je "konstruktivni kompromis", ki ne spravlja v evforijo nikogar - niti Slovenije niti Hrvaške - pa je včeraj dejal uradni govorec slovenskega zunanjega ministrstva Milan Balažic. "Ta sporazum ščiti legitimne slovenske nacionalne interese, saj nam zagotavlja stik z odprtim morjem. Onemogoča tudi nadaljevanje konflikta, ki je 18 let obremenjeval odnose med Slovenijo in Hrvaško in je državama jemal kredibilnost, verodostojnost in mednarodni ugled," je poudaril Balažic.
Po mnenju slovenske diplomacije je arbitražni sporazum uspešen dokument, saj omogoča vrnitev na presečni datum 25. junij 1991 in s tem preprečuje legitimacijo enostranskih hrvaških dejanj s prejudici. Pozitivno naj bi bilo tudi to, da bo o mejnem sporu presojalo arbitražno sodišče, ne Meddržavno sodišče v Haagu, kot sta se leta 2007 na Bledu neformalno dogovorila takratna premierja Janez Janša in Ivo Sanader. "Haaški tribunal razsoja po rigidnih pravilih mednarodnega prava, arbitražni tribunal pa na podlagi memorandumov, ki mu jih predložita obe strani v postopku. Z arbitražnim sporazumom je tudi zagotovljeno, da si arbitri prizadevajo doseči rešitev po načelih mednarodnega prava, pravičnosti, dobrososedskih odnosov in ob upoštevanju zgodovinskih okoliščin," je Balažic naštel po njegovem pozitivne plati sporazuma. Dodal je še, da reševanje sporov pred haaškim sodiščem traja povprečno od pet do deset let (najstarejše nerešeno mejno vprašanje sega v leto 1998), pravni strokovnjaki pa poudarjajo, da postopek pred arbitražnim sodiščem v povprečju traja tri leta.
Referendum očitno bo, kdo bo njegov pobudnik?
Slovenska vlada bo arbitražni sporazum pred ratifikacijo poslala v ustavno presojo, "da bi odpravili še zadnje dvome o njegovi morebitni neskladnosti z ustavo", to pa bo najverjetneje tudi prvi korak k referendumu o njem. Vprašanje je le, kdo bo njegov pobudnik - vlada sama ali pa bo to, kot napoveduje, storila opozicija.
Nekdanji diplomat Peter Toš meni, da bi bil referendum o arbitražnem sporazumu koristen, saj se je mnenje javnosti razdelilo. "Koristno je, da se pred ratifikacijo arbitražnega sporazuma opravi preveritev javnega mnenja, najboljši način za to pa je referendum. Upam, da bo vlada spoznala potrebo, da se javnost vključi v reševanje tega vprašanja in da se sama opredeli za izvedbo referenduma. Seveda z ustrezno domišljenim vprašanjem, ki bo zadelo bistvo problema," ocenjuje Toš.
Za referendum o arbitražnem sporazumu se zavzema tudi pravnik France Bučar, ki velja za enega najostrejših kritikov sporazuma. "Vprašanje je, kdo in kako bo oblikoval referendumsko vprašanje. Če bodo nasprotniki pri tem nerodni, jih bo lahko vlada žejne peljala čez vodo." Bučar tudi zdaj, ko je vsebina arbitražnega sporazuma javna, vztraja, da je dokument za Slovenijo škodljiv. "Besedilo je - razen v enem odstavku, ki zadeva roke - povsem enako tistemu, ki sem ga imel na mizi, ko sem ga že komentiral, zato svojega stališča nisem spremenil. Sam takega sporazuma ne bi podpisal," je ponovil France Bučar. Ker bo vlada arbitražni sporazum poslala v ustavno presojo, se tudi sprašuje, kaj bo, če bo ustavno sodišče odločilo, da je za njegovo ratifikacijo potrebna dvetretjinska večina. "V tem primeru bo sporazum verjetno padel in bomo znova pred vprašanjem, kaj zdaj? O tem, kakšne so naše možnosti, kakšne posledice, kakšne alternative itd., bi morali razmišljati že ob pripravi arbitražnega sporazuma, a smo šli v to nepripravljeni," je kritičen Bučar. Tudi pravni strokovnjak Marko Pavliha ocenjuje, da je včerajšnji podpis le še eden od korakov k dodatnim zapletom, ki jih v postopku ratifikacije sporazuma lahko pričakujemo tako na Hrvaškem kot v Sloveniji. Glede na trenutno stanje, ko čakamo, kaj se bo zgodilo tako v državnem zboru kot v hrvaškem saboru, je po njegovem skrajni čas, da glede tega vprašanja premier Pahor in predsednik Türk naredita vse in skušata poenotiti slovensko politiko, stroko in civilno družbo, saj ponovno ločevanje na "vaše" in "naše", na Bučarjeve in Pahorjeve pristaše, ne vodi nikamor.
