Govorili bodo tudi o tem, kako izboljšati ali samo obdržati motivacijo sodelavcev ter da je zavedanje o varovanju informacij strateško pomembno. Ožje strokovne teme pa bodo potekale po sekcijah: gospodarstvo, javna uprava, šolstvo in zdravstvo. Prvi dan konference bodo že tradicionalno podelili nagrado in priznanja združenja.
Na konferenci bodo na petkovi popoldanski okrogli mizi gostili tudi Milana Lukića, direktorja mariborskega podjetja Lumar, ki je pred tednom dni postalo Zlata gazela 2009, je pojasnil Jožko Čuk, predsednik Slovenskega združenja za kakovost. Skupaj z Blažem Miklavčičem, direktorjem HG Holding in mag. Dejanom Turkom, predsednikom uprave Simobil bodo govorili na temo
Globalizacijska kriza in kakovost.
Kako Slovensko združenje za kakovost spremlja gibanje gazela?
Že ob ustanovitvi gazel sem bil član sveta gazel kot predsednik Slovenskega združenja za kakovost. Sedaj pa sodeluje v organih gazel član UO SZKO Nenad Savič. Oboji podpiramo razvoj organizacij z različnimi pristopi in poudarki. Gazele se odlikujejo po hitri rasti in inovativnosti, medtem ko naše združenje podpira take sisteme v organizacijah, ki temeljijo na dokumentiranem sistemu za povečanje stopnje zaupanja med deležniki na trajnih osnovah. Pristopa se dopolnjujeta in vzajemno spoštujeta.
S čim vas Lumar najbolj navdušuje in kakšno sporočilo lahko da udeležencem konference?
To, da je v prvi polovici letošnjega leta dosegel tako velik promet kot v celem lanskem letu kljub turbulenci na področju gradbeništva. Iz tega primera vidim, kako pomembno je ujeti nove razvojne trende, še posebej na področju ekologije in racionalne rabe energije. Navdušen sem nad konceptom pasivne hiše, ki ni porabnik, ampak generator energije, ki jo oddaja v električno omrežje. Gre za radikalen preobrat pri pojmovanju rabe energije.
Predstavljam si, da bo Lukić povedal svojo zgodbo o uspehu, ki temelji na vztrajnem in potrpežljivem delu pri razvoju proizvoda in pri uresničitvi inovativnega izdelka na trgu. Mogoče pa bo udeležencem tudi povedal, koliko so ga v zadnjem času vznemirjali finančni trgi in kako se je vseeno posvetil naravnemu razvoju podjetja.
Katere prednosti prepoznava Slovensko združenje za kakovost v gibanju gazela?
Gazele temeljijo na izrednem razvoju in aplikaciji inovativnih izdelkov in storitev. Začeli smo z relativno enostavnimi podvigi. Današnje gazele, ki so po številu zaposlenih relativno majhna podjetja, predstavljajo že organizacije z velikim vplivom na okolje. V gazelah prepoznavamo visoko stopnjo pripadnosti udeležencev inovativnim idejam, prepričanost v uspeh, kljub svojim nenavadnim potezam, ki so večkrat v okolju prepoznane kot »preveč utrgane«. Običajno ima voditelj gazele ali njegov tim neko posebno trmo in karizmo.
Kako ocenjujete odnos gazel do standardov kakovosti? Mnoge opozarjajo, da bi jih pri inovativnem delu in hitrem uvajanju sprememb standardi kakovosti samo ovirali.
Standardi kakovosti temeljijo na univerzalnih, lahko bi rekel naravnih razvojnih zakonitostih. V njih je vsebovana zdrava pamet in spoznanja človeštva na področju naravoslovja in družboslovja. Zahtevajo usmerjenost delovanja na rezultate. Odjemalec je v centru skrbi organizacije. Izpostavljeni so avtentično vodenje ljudi, sistemski in procesni pristop, vključenost zaposlenih, stalno izboljševanje stanja, odločanje na podlagi dejstev in družbena odgovornost.
Lahko bi rekel, da predstavljajo standardi kakovosti žlahtno birokracijo, ki gazelam uravnoteži adrenalin na dolgi rok. Si lahko predstavljate kako dobre so tiste gazele, ki imajo tudi standard kakovosti?
Kako ocenjujete trenutni slovenski družbeno-politični prostor za nastanek in razvoj gazel?
Predsednik države je s svojo prisotnostjo in izročitvijo zlate gazele dobitniku na simbolni ravni izrazil podporo države ideji gazel. Na vrh Olimpa pa megla v dolini in zakonodaja nimata velikega vpliva. Dejavniki za razvoj gazel temeljijo na globljih človeških potrebah po uresničevanju nečesa novega, dobrega, naprednega. S tem se poteši tudi človeška radovednost in sprosti se draž po tveganju.
