Voditelji so dogovor dosegli po enournih dvostranskih pogovorih švedskega predsedstva EU s posameznimi članicami o razdelitvi bremen mednarodne javnofinančne pomoči državam v razvoju pri boju proti podnebnim spremembam.

Kot je na novinarski konferenci po zaključku oktobrskega vrha EU dejal predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt, so se voditelji dogovorili, da se bodo o notranji delitvi bremen dogovorili po decembrski globalni podnebni konferenci v Koebenhavnu, kjer naj bi svetovne države oblikovale nov globalni režim za boj proti podnebnim spremembam.

Obenem so se odločili za imenovanje posebne delovne skupine, ki bo oblikovala mehanizem za notranjo razdelitev bremen, pri tem pa bo upoštevala sposobnost plačevanja manj razvitih članic unije. S tem so kot kaže pomirili deveterico držav članic iz Srednje in Vzhodne Evrope, med njimi Slovenijo, ki se je zavzemala za notranjo solidarnost na tem področju in upoštevanje kriterija sposobnosti plačevanja. Najbolj glasna je bila največja med njimi Poljska.

Vrh EU je potrdil tudi ocene Evropske komisije, da bi države v razvoju za boj proti podnebnim spremembam in blaženje njihovih posledic do leta 2020 potrebovale okoli 100 milijard evrov letno. Večino bi morale prispevati same oziroma iz razširjenega globalnega trga ogljika. Del pa bi odpadel na mednarodno finančno pomoč.

Do leta 2020 od 22 do 55 milijard evrov letno

Finančna pomoč, ki bi jo prispevale vse države z izjemo najmanj razvitih, naj bi po izračunih Evropske komisije znašala od 22 do 50 milijard evrov letno do leta 2020, EU pa je pripravljena v tem primeru nase prevzeti pravičen delež znotraj skupine razvitih držav in v kontekstu zavez njenih industrializiranih partneric.

Komisija je poleg tega predlagala, da bi bilo treba v primeru dogovora v Koebenhavnu pomoč državam v razvoju v obliki neke vrste are nameniti že v letih 2010-2012 in ne šele v obdobju 2013-2020, ki ga bo pokrival dogovor. Komisija ocenjuje, da bi obseg mednarodne pomoči v tem obdobju moral znašati med pet in sedem milijard evrov.

Vrh EU je danes po navedbah Reinfeldta to potrdil, a obenem sklenil, da bo sodelovanje pri tej hitri pomoči prostovoljno, s čimer je pomiril manj razvite članice EU, ki niso želele, da bi bilo sodelovanje pri tej pomoči obvezno.

Med članicami obstaja interes po prispevanju

Reinfeldt je sicer pojasnil, da so si to lahko privoščili, ker že obstaja jasno izražen interes med nekaterimi članicami po prispevanju, zaradi česar bo pomoči po njegovem dovolj. Je pa zatrdil, da je prav ta hitra pomoč zelo pomemben signal solidarnosti državam v razvoju.

Tako Reinfeldt kot predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta prepričana, da ima EU sedaj skupaj z ostalimi sklepi vrha na temo podnebnih sprememb močan pogajalski položaj za Koebenhavn, ki ostale države spodbuja k ukrepanju. Barroso je zatrdil, da je unija naredila svoje in da je bilo to nujno za verodostojnost in vodstveno vlogo EU.

Pri tem je Barroso zatrdil, da ponudbe unije niso bianco ček, ampak EU potrebuje tudi ukrepanje drugih partneric. Barroso je prepričan, da smo ključnem trenutku za uspeh koebenhavnske konference in da je lahko ta ob prizadevanjih unije uspeh.

Za ambiciozen in celovit globalni dogovor v Koebenhavnu

EU je bolj kot kdajkoli odločna odigrati vodilno vlogo in prispevati k sklenitvi globalnega, ambicioznega in celovitega dogovora na konferenci v Koebenhavnu, so danes v sklepe dvodnevnega zasedanja zapisali voditelji držav in vlad unije. Unija se zavzema tudi za učinkovit globalni okvir spremljanja uresničevanja podnebnih zavez.

V danski prestolnici bo decembra velika mednarodna podnebna konferenca, katere cilj je doseči ambiciozen globalni dogovor o nasledniku Kjotskega protokola, ki sedaj ureja zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov na globalni ravni in se izteče leta 2012. Problem Kjotskega protokola je predvsem dejstvo, da ga niso ratificirale ZDA, obenem pa k boju proti podnebnim spremembam ne zavezuje držav v razvoju. Vrh EU priznava, da morajo biti v nov režim vključeni vsi.

Do sporazuma je glede na trenutno stanje v pogajanjih namreč še zelo daleč, grozi pa celo popoln neuspeh konference. Vrh EU je zato danes pozval vse strani v pogajalskem procesu, naj pogajalskemu procesu vdahnejo novo energijo in pospešijo ritem pogajanj.

Celovitost sporazuma, ki naj bi temeljil na bistvenih elementih Kjotskega protokola, vrh EU pojmuje tako, da ta vključuje določila o cilju omejitve rasti globalne temperature na dve stopinji Celzija, ambiciozne cilje zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za razvite države, ustrezne ukrepe v boju proti podnebnim spremembam s strani držav v razvoju, strategije za prilagajanje na podnebne spremembe, razvoj in prenos okoljskih tehnologij in dogovor o globalnem financiranju boja proti podnebnim spremembam.

Vrh EU poziva svetovne države, naj se v Koebenhavnu dogovorijo o 50-odstotnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2050 glede na izhodiščno leto 1990, pri čemer naj bi razvite države do tega leta izpuste zmanjšale za med 80 in 95 odstotkov. K temu naj bi v okviru skupnega zmanjšanja izpustov razvitih držav stremela tudi EU.