Potem ko so se ekologi, poslanci in mnogi obiskovalci Pokljuke zgražali nad ranami, ki jih ti puščajo za seboj, je Zavod za gozdove Slovenije včeraj na kraju samem pripravil ogled spravila drevja, ki so ga v zadnjih dveh letih poškodovali snegolomi in vetrolomi, nato pa ga je množično napadel šel lubadar. S tem so skušali dvomljivce prepričati o pravilnosti odločitve za strojno sečnjo in o tem, da bo čas zacelil tudi rane v naravi.
Gozdarji opozarjajo, da je bil lubadar sicer vselej stalen prebivalec pokljuških gozdov, vendar ga zaradi velikanske količine podrtega drevja nikoli ni bilo toliko kot zdaj. "Zato smo morali ukrepati hitro in se odločiti za slabšo možnost - za strojno sečnjo," pojasnjuje Beguš. In navaja še en argument v prid strojni sečnji: "V Sloveniji ljudje niso več pripravljeni delati v gozdu. Vsi si želijo v pisarne, vsi želijo študirati medicino, vsi želijo delati na računalnikih, nihče pa noče delati v gozdu z motorno žago." Zvone Šolar, direktor Gozdnega gospodarstva Bled, ki izvaja sanacijo poškodovanih pokljuških gozdov, meni, da del javnosti morda premalo pozna težave, ki se pojavljajo pri tem delu. "Letos je bilo veliko dežja, zato so poškodbe kolesnic ponekod res globoke, a jih bomo po opravljenih delih z bagri popravili, da dolgoročno ne bo prevelikih poškodb," obljublja Šolar. Prepričan je tudi, da je bila odločitev gozdarske stroke za strojno sečnjo dobra: "Če bi delali na roko, ne bi nikamor prišli, saj se je lubadar množično naselil na poškodovano in oslabljeno drevje, ki je zanj idealna hrana."
Pokljuško "razdejanje" po spravilu lesa, kot ga imenujejo nekateri, si je včeraj ogledal tudi Božidar Flajšman, predsednik Ekološkega foruma LDS. "Rane na nekaterih mestih so take, kot bi imela tam vaje tankovska enota. Stroj je pač takšen, da to pušča," ugotavlja Flajšman. Pravi, da sicer razume, da stroj olajša delo gozdarjem, vseeno pa meni, da bi v Sloveniji potrebovali pravilnik, kdaj in kje se lahko uporablja. "Razlika je namreč, če so tla zamrznjena ali če je vse razmočeno," meni Flajšman. Tudi poslanec LDS Borut Sajovic, ki je v parlamentu opozoril na sporno pokljuško sečnjo in spodbudil včerajšnji terenski ogled, pravi, da je glede strojne sečnje treba določiti jasna pravila in vzpostaviti ustrezen nadzor nad njo. "Nova tehnologija da, a je vprašanje, v kakšnih razmerah, saj ne želimo, da Pokljuka postane gozdarska njiva," je poudaril Sajovic, preden se je odhitel fotografirat z "zloglasnim" strojem harvester, ki dobesedno požira poškodovano drevje. Na našo opazko, zakaj se fotografira pred strojem, o katerem sicer grdo govori, pa je odvrnil: "Saj ne govorim grdo o njem. Hočem le, da bi lepo delal."
