Alan Shepard je bil 5. maja 1962 pripravljen na polet, ki ga je zapisal v zgodovino kot prvega Američana v vesolju. V srebrni opravi je splezal v kapsulo Freedom 7, inženirji pa so za njim zaprli loputo. Izstrelitev so prelagali in Sheparda je začelo tiščati na stranišče. Kontrolo je prosil, naj mu dovoli "raztegniti noge", saj je bila izstrelitvena rampa še ob raketi, toda dobil je negativen odgovor. Druge možnosti kot olajšati se v obleko ni imel, vendar je zaprosil zdravnike, naj ta čas prekinejo zvezo, prek katere so spremljali njegove življenjske znake. Današnji astronavti se takšni sramoti lahko izognejo, ker lahko v skafandrih nosijo plenice za odrasle. Rusi pa so iz lulanja pred poletom naredili celo tradicijo, ki izvira še iz časov Jurija Gagarina - namenoma se pomočijo v astronavtsko opravo na avtobusu, ki jih pelje do izstrelišča.

Naslednja zgodba se je dobro končala za raketoplan Discovery, ki je bil namenjen v orbito julija 2005, slabo pa za jastreba, ki se je med vzletom zaletel v zbiralnik za gorivo. Incident je bil za Naso po nesreči Columbie dve leti prej alarm, saj bi trk s ptico lahko povzročil odpadanje zaščitne pene in poškodbo raketoplana. Na izstrelišču vesoljskega centra Kennedy so postavili radar, ki spremlja ptice, in sistem za njihovo odganjanje z zvočnimi signali. Nasini zaposleni so dolžni javiti, če opazijo crkovino, ki bi lahko privabila te zračne mrhovinarje. Kljub vsem ukrepom je izstrelišče marca letos dobilo še en nezaželen živalski obisk, ko je na zbiralniku za gorivo raketoplana Discovery našel počivališče majhen netopir. Ko se je plovilo pognalo v nebo, zanj ni bilo rešitve. Strokovnjaki, ki so si ogledali posnetek, so ugotovili, da je bila živalca verjetno poškodovana, zato ni mogla uiti.

Ne more se zgoditi, da bi plovilo vzletelo z odprto loputo, toda novembra 2006, ob izstrelitvi Endeavourja, je tehnik na izstrelitveni ploščadi pozabil zavarovati vrata tako imenovane bele sobe, ki vodijo do raketoplana. V Nasi so se bali, da bodo vrata, pritrjena na rampo, besno zanihala in poškodovala plovilo med vzletom. Kontrola letenja je že bila pripravljena prekiniti odštevanje, toda inženirji so ocenili, da raketoplan ni v nevarnosti. Od takrat se kaj podobnega ni več zgodilo. Če je tehnične napake mogoče preprečiti, pa vremenu ni mogoče ukazati, kako naj se obnaša. Nič čudnega, da Nasa pazi na vsak oblak, saj je raketo Saturn 5, ki je nosila odpravo Apolla 12, novembra 1969, 36 sekund po vzletu, zadela strela in povzročila napete trenutke. Prestrašila je astronavte, škode pa na srečo ni bilo.