"Zaradi odsotnosti obtoženca in odvetnika, ki bi ga moral zastopati, bo sodišče preložile za danes predvidene postopke," je le 15 minut po začetku procesa dejal sodnik O-Gon Kwon.

Proces se bo nadaljeval v torek ob 14.15, ko bo imelo uvodni nastop tožilstvo, ki bo predstavilo obtožnico, je odločil sodnik Kwon. "Od Karadžića zahtevamo, da se udeleži sojenja, da ta proces ne bo še naprej obstruiran," je še poudaril.

Sodnik Kwon danes ni dejal, kaj se bo zgodilo, če se Karadžić v torek ne bo pojavil pred sodiščem. V skladu s pravili sodišča ima to med drugim tudi možnost, da Karadžiću, ki se brani sam, dodelil zagovornika po službeni dolžnosti, če bo sodni svet odločil, da "obtoženi s svojim obnašanjem ovira vodenje sodnega postopka", piše srbska tiskovna agencija Tanjug.

Slednje je danes nakazal tudi Kwon, ki je po poročanju AFP dejal, da je sodišče Karadžića pisno obvestilo, da lahko sodniki v primeru "trajnega oviranja" obtoženca, ki se zagovarja sam, temu dodelijo odvetnika. Tožilka Hildegard Ürtz-Retzlaff je danes izrazila prepričanje, da bi sodniki Karadžiću morali dodeliti zagovornika.

Tožilstvo naj bi sicer prvotno uvodni govor imelo danes in v torek. Karadžić pa naj bi glede na prvotni razpored svoje stališče predstavil prihodnji teden.

Karadžić je minuli teden sporočil, da se ne bo udeležil za danes predvidenega začetka sojenja, saj da ni imel dovolj časa za pripravo obrambe. V skladu s svojo napovedjo je tako danes ostal v svoji celici v zaporu v Schaveningenu.

Na današnji začetek sojenja se je že konec tedna odpravilo več avtobusov s predstavniki združenj žrtev srebreniškega pokola in drugih zločinov v BiH. Okoli 100 mater žrtev genocida v Srebrenici je danes še pred začetkom procesa protestiralo pred poslopjem haaškega sodišča. Pri tem so razvile transparent, na katerem so bila izpisana imena vseh žrtev genocida v Srebrenici, navaja AFP.

Okoli 30 mater žrtev vojne v BiH je bilo danes navzočih tudi v dvorani haaškega sodišča, ob preložitvi sojenja pa so glasno izrazile nezadovoljstvo. "To je tako, kot bi nas še enkrat ubili," je pred novinarji izjavila 62-letna Munira Šubasić, ki je svojce izgubila v genocidu v Srebrenici. "Ne želimo, da Karadžić nadzira naša življenja. Danes sem prišla, da bi pokazala, da obstajamo," je dodala.

"Želimo, da se Karadžiću sodi," je dodala Bakira Hašečić, ki je bila med vojno večkrat posiljena. "A ne bi bila presenečena, če se ne bo nikoli pojavil pred roko pravice," je dodala.

Karadžić obtožnica haaškega tožilstva v 11 točkah bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida. Tožilstvo je pred tednom dni vložilo zadnjo, skrajšano obtožnico proti Karadžiću. Skrčenje obtožnice so od tožilstva zahtevali sodniki haaškega sodišča, saj želijo pospešiti proces.

Genocida Karadžića obtožnica bremeni v dveh točkah, vključno s pokolom 8000 Muslimanov v Srebrenici julija 1995. Vključuje tudi obtožbe o pregonih, uničevanjih, umorih, posilstvih in deportacijah, zagrešenih v 19 občinah v BiH, in med 44-mesečnim obleganjem Sarajeva, pri čemer je bilo ubitih okoli 10.000 ljudi.

Obtožnica vključuje tudi obtožbo o vojnih zločinih zaradi zajetja okoli 200 pripadnikov mirovnih sil ZN, katerega cilj je bil preprečiti Natove zračne napade na vojaške cilje bosanskih Srbov.

Gre za enega najpomembnejših primerov pred haaškim sodišču ob primeru nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je umrl sredi sojenja marca 2006, in nekdanjega vojaškega vodje bosanskih Srbov Ratka Mladića, ki je še vedno na begu.

64-letnega Karadžića so aretirali julija lani v Beogradu po 13 letih na begu, nato pa so ga premestil v zapor haaškega sodišča v Scheveningenu. Obtoženi zanika vse očitne mu zločine.