Resolucijo je v 47-članskem gremiju podprlo 25 držav članic (med njimi tudi stalni članici varnostnega sveta Rusija in Kitajska), šest jih je bilo proti (med njimi ZDA), 11 se jih je vzdržalo, pet pa jih med glasovanjem sploh ni bilo v dvorani (denimo Francija in Velika Britanija). Med vzdržanimi glasovi je bil tudi glas Slovenije.
Evropska unija je v pogajanjih s palestinsko upravo poskušala v besedilo vnesti dopolnila, a ji ni uspelo. Ker po tem poskusu ni bilo doseženo skupno stališče EU, kako se odzvati na resolucijo, ki bo obveljala, je bilo odločanje prepuščeno vsaki državi članici. Nobena od držav EU resolucije ni podprla. Zunanji minister Samuel Žbogar je tik pred glasovanjem pojasnil, da je resolucija neuravnotežena, saj ne odseva uravnoteženega poročila Richarda Goldstona, ki ga Slovenija podpira. Poročilo je po Žbogarjevem mnenju treba obravnavati zelo resno. Toda potek razprave v svetu ZN za človekove pravice gre prehitro in resolucija, ki je zdaj na mizi, tega ne bo omogočila, je pristavil. Slovenija si po ministrovih besedah želi postopnost: "Mi ne bi imeli problemov s tem, da resolucija pozdravi to poročilo in da pozove obe strani, da denimo v šestih mesecih izpeljeta notranje preiskave, tako kot tudi samo poročilo nakazuje, ter da po pol leta visoka komisarka poroča svetu ZN za človekove pravice, kako potekajo te notranje preiskave. In nato bi se svet odločil o nadaljnjih postopkih," je dejal minister.
Izrael je že zavrnil sprejeto odločitev sveta za človekove pravice kot nepravično, medtem ko so v palestinski upravi Mahmuda Abasa in v Hamasu zadovoljni.
O Goldstonovem poročilu bo zagotovo razpravljala generalna skupščina ZN. Ali bo to storil tudi varnostni svet, ni jasno.
