Omenjalo se je zdajšnjega predsednika vrhovnega sodišča Franca Testena, predsednika višjega sodišča Jerneja Potočarja in podpredsednika vrhovnega sodišča Marka Šorlija, a se nihče od omenjenih za kandidaturo ni odločil.

Odziv na razpis pred šestimi leti je bil v primerjavi z letošnjim boljši, saj so se takrat za predsedniško mesto potegovali trije vrhovni sodniki. Tako Testen kot tudi predsednik sodnega sveta Branko Masleša slabega odziva na razpis včeraj nista želela komentirati.

Predsednika vrhovnega sodišča za dobo šestih let na predlog ministra za pravosodje imenuje državni zbor, še prej pa morajo mnenje o kandidatu podati sodni svet in sodniki na občni seji vrhovnega sodišča. Postavlja pa se vprašanje, kako bo na mnenje sodnega sveta in na odločitev pravosodnega ministra Aleša Zalarja ter končno tudi poslancev vplivalo dejstvo, da je Đorđević eden od tistih sodnikov, ki državo toži zaradi premalo izplačanih plač. Vsekakor je pomenljiva izjava ministrstva za pravosodje, v kateri poudarjajo, da je "v javnem interesu, da vrhovnemu sodišču predseduje ugleden in radikalno neodvisen vrhovni sodnik z najvišjimi moralnimi kvalitetami in sposobnostmi opravljanja nalog vodstvenega mesta".

Na ministrstvu še opozarjajo, da je oblikovanje predloga za imenovanje predsednika najvišjega sodišča v državi ena najodgovornejših nalog pravosodnega ministra. Imenovanje predsednika je, kot so zapisali, priložnost za krepitev avtoritete sodišč, za utrjevanje sodniške etike, za varovanje sodniške neodvisnosti in dosledno uveljavljanje odgovornosti sodnikov.

Prejšnji teden smo poročali, da naj bi vsi sodniki Višjega delovnega in socialnega sodišča vložili tožbe zoper državo zaradi plačila razlike v plačah. Poročali smo tudi, da so sodniki večinoma ignorirali naša vprašanja o tej temi. Zdaj smo izvedeli, da je tožbo umaknila višja sodnica s tega sodišča Marjana Lubinič. Včeraj nam je dejala, da je tožbo umaknila iz osebnih razlogov, kasneje pa povedala, da je članki v Dnevniku niso pustili neprizadete. Lubiničeva sicer kandidira za položaj na vrhovnem sodišču, pri tem pa bo morala skozi proceduro v parlamentu, kjer bi bila njena tožba zoper državo najverjetneje predmet razprave. Lubiničeva pravi, da to ni bil razlog za umik tožbe.

Včeraj smo govorili tudi s pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem, ki je potezo Lubiničeve ocenil kot pozitivno in izrazil upanje, da bo temu zgledu sledil še kdo.