Sergey Brin trdi, da bo v Googlovi spletni knjižnici na voljo na milijone knjig, katerih tiskane izdaje so na voljo zgolj v peščici knjižnic po svetu.“V tem dogovoru dejansko nič ne izključuje katerega drugega podjetja ali organizacije, da bi izvedla podoben projekt“, je za NYT zapisal Brin.
Z dogovorom, ki ga je omenil Brin, je mišljen dogovor iz lanskega leta, po katerem je podjetje po sodni obravnavi privolilo v plačilo 125 milijonov dolarjev Registru za knjižne pravice, v katerega se lahko vpišejo avtorji in založbe in prejmejo nadomestilo ob prodaji njihovih knjig. Avtorji in založniki bi po tem dogovoru prejeli 70 odstotkov od prodaje knjig, Google pa bi zadržal 30 odstotkov. Podjetje bi tudi imelo pravico, da v digitalno obliko prenese dela, katerih avtorji niso znani. Takih del naj bi bilo okoli 5 milijonov.
Odločitev sodišča o tem, ali se dogovor sme začeti izvajati, je bila sprva predvidena za začetek oktobra. Po kritikah več vlad, tehnoloških podjetij, zagovornikov avtorskih pravic, potrošniških organizacij ter formalnih zadržkov ameriškega pravosodnega ministrstva pa je sodnik vpleteni strani pozval, naj dosežeta nov kompromis. Nova sodna obravnava se bo predvidoma začela 9. novembra.
Brin je sicer v svojem članku v New York Times priznal, da bi po dosedanjem dogovoru podjetje na kratek rok imelo prevladujoč tržni vpliv, vendar bi sčasoma tudi drugi podobni projekti imeli korist od objave knjig v digitalni obliki. Zatrdil je tudi, da bi podjetje s tem pomagalo pri zaščiti svetovne kulturne dediščine.“Znamenita knjižnica v Aleksandriji je pogorela trikrat, v letih 48 pred našim štetjem, leta 273 in leta 640. Prav tako pa je v letu 1851 požar uničil dve tretjini knjižnice ameriškega kongresa“.
