Ćirova "sreča v nesreči"
Tragični epilog spopada huliganov iz Sarajeva in Širokega Brijega pred nedeljsko nogometno tekmo v omenjenem hercegovskem mestu kaže na skrajno zoperstavljenost dveh narodov v BiH, Bošnjakov in Hrvatov, ne glede na poskuse, da bi se nasilje na ulicah Širokega Brijega predstavilo kot divjanje navadnih nogometnih navijačev. Namreč, brutalni spopadi huliganov so nedvomno imeli nacionalistični predznak, kar kažejo tudi odmevi tako v Sarajevu kot v Mostarju in Zagrebu - vpleteni so bili "naši" in "vaši". Odgovorni so seveda "vaši", nedoložni pa so "naši". Da ni šlo za mednacionalistični incident, nobenega ne more prepričati niti priljubljeni selektor nogometne reprezentance BiH Miroslav Ćiro Blažević, ki je v torek na Hrvaški televiziji hladno izjavil, da je "sreča v nesreči, ker umorjeni ni bil musliman, temveč Hrvat in sovraštva ni možno razpihovati še naprej". Torej, Hrvat je umoril Hrvata in ni razloga za hujše mednacionalne spopade, saj se huligani ne pretepajo in ne morijo le v BiH.
Sicer pa Blaževićeva izjava kaže tudi to, da sovraštvo obstaja, da "ni od včeraj" in tega naj bi se zavedali vsi v BiH in mednarodni skupnosti. To, da želijo nekateri sovraštvo pomesti pod preprogo, ga skriti za navadno huliganstvo - ne gre pozabiti tudi na siceršnjo nacionalistično in šovinistično vlogo bosanskih Srbov - pa prav gotovo ne bo prispevalo k preprečevanju novih hudih medetničnih spopadov. Kot je povedal profesor s filozofske fakultete v Zagrebu Nino Raspudić, je težava v tem, da je bilo od konca vojne v BiH rojenih 14 generacij otrok, ki so odraščale v povojni razdeljeni državi, v tem času pa je umrlo 14 generacij, ki so se spominjale, da je bilo življenje v skupni državi vendar možno.
Morilec Puljića, 42-letni Knezović, hrvaški državljan iz Širokega Brijega se tudi spominja, kako je bilo v skupni državi. Verjetno se spominja še marsičesa potem, saj je bil pripadnik zloglasnega kazenskega bataljona haaškega obsojenca za vojne zločine Mladena Naletilića - Tute, ki prestaja 18-letno zaporno kazen zaradi zločinov proti Bošnjakom. Knezović se je najprej prijavil policiji in priznal umor Sarajevčana, ki ga je storil z brzostrelko kalašnikov, potem pa je brez sledu pobegnil iz rok pravosodnih policistov. Če mu je uspelo priti na Hrvaško, ga bo pred izročitvijo varovala hrvaška ustava, ki preprečuje izročanje svojih državljanov drugim državam.
Brez krvi ni uspešnega gostovanja
Po nedeljskemu umoru in več huje poškodovanih, je manj pomembno, kdo je začel krvavi spopad, čeprav je očitno, da sarajevske navijaške „horde zla" niso prišle v Široki Brijeg, da bi se turistično fotografirale pri spomenikih prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana in njegovega obrambnega ministra, zadolženega za Hercegovino Gojka Šuška. Sicer pa je "navijaška subultura" tema številnih družbenih in humanističnih raziskav, ki ugotavljajo, da je nacionalizem le eden izmed razlogov za blaznost huliganov. Brez nasilja in provokacij ni uspešnega "gostovanja", oropanih polic na črpalkah in v prodajalnah ter ostale kolateralne gmotne škode, nihče več ne šteje. Le še kri.