"Veliko otrok pri nas prekine šolanje zgolj zato, ker njihovi starši nimajo denarja," je slabo zaščito obeh pravic povezala v en problem. Adifete Shabani je v Ljubljano prispela v družbi mentorja Ramusha Lekaja ter dijakinj iz Ferizaja (Uroševac) Dafine in Fjolle. Udeležencem mednarodne konference o otrokovih pravicah in zaščiti pred nasiljem, ki poteka v državnem zboru, so v nekajminutnem nastopu predstavili izvajanje projekta "Naše pravice", ki ga je v okviru predsedovanja Slovenije Svetu Evrope začelo ministrstvo za zunanje zadeve. "Strokovnjaki najprej usposobijo naše učitelje, učitelji pa izobražujejo nas, učence," je pojasnila Dafina. "Tako lahko vsak otrok izve, kakšne so njegove pravice." Predsedujoči odboru ministrov Sveta Evrope, slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar, je pojasnil, da Slovenija projekt "Naše pravice" izvaja za več kot 50.000 otrok na Kosovu, v Bosni in Hercegovini in v ruski republiki Severni Osetiji.

Na konferenci, ki poteka v tednu otroka (vsako leto prvi teden v oktobru), sodeluje blizu petdeset strokovnjakov, pedagogov in otrok ter mladostnikov iz držav od Rusije do Kanade. Razprave in predstavitve projektov se osredotočajo na pomen ozaveščanja družbe o pravicah otrok pod geslom "Otroci niso majhni ljudje z majhnimi pravicami".

Gostitelj konference, predsednik državnega zbora Pavel Gantar, je v otvoritvenem govoru izrazil željo, da bi bil v Sloveniji sprejet novi družinski zakonik, "saj bi se s tem Slovenija vpisala med tiste države, ki prepovedujejo vsakršno telesno kaznovanje otrok". Dodal je še, da je kazen sicer neizogiben del vzgoje otrok, vendar mora biti namenjena temu, da otrok iz nje "kot v basni" potegne nauk, ne sme pa odražati "šibkosti, nemoči ali čustvene otopelosti (odraslih)". Častni govornik, komisar za človekove pravice Sveta Evrope (SE) Thomas Hammarberg, je v uvodnem nagovoru dejal, da je doslej polovica držav članic Sveta Evrope sprejela zakonodajo, ki prepoveduje nasilje nad otroki.

Spomnil je, da mineva dvajset let od sprejetja konvencije o otrokovih pravicah OZN, s čimer so se države sveta obvezale ščititi otroke na posebno skrben način. "Če ne toleriramo nasilja nad ženskami, ni nobenega razloga, da bi dopuščali nasilje nad otroki," je bil nazoren. Dejal je, da se svet sooča z "začaranim krogom nasilja", ki se prenaša iz generacije v generacijo - otroke namreč pretepajo tisti, ki so bili sami žrtve nasilja. "Ta krog nasilja moramo ustaviti," je pozval Hammarberg. Kasneje je spregovoril tudi o nevarnosti, da bi bilo zaradi ekonomske krize zaščiti človekovih pravic poslej namenjenih manj sredstev. Dejal je, da bi bilo ekonomsko modro denar vlagati ravno v zaščito otrok, denimo v njihovo izobraževanje, saj bi to pomenilo naložbo v prihodnost.