Po mnenju Türka so povezave med gospodarstvom in politiko, med imenovanji nadzornikov in vodilnih gospodarstvenikov v preteklih letih že ogrozile gospodarsko uspešnost številnih podjetij. "Razširila sta se neodgovornost in cinizem. Vse to je tudi razširilo prostor političnih manipulacij. Politične igre pa so odprle pot medijskim konstruktom in zavajanjem," je dodal. Menedžerje je pozval, naj se postavijo po robu vsem tem škodljivim početjem in jih zavrnejo kot neetična. Kot primer neodgovornih lastnikov je navedel Muro, Loško tovarno hladilnikov in Vino Brežice, kjer se je pokazalo, kam lahko pripeljeta neodgovorno lastništvo in slabo upravljanje. "Država sicer lahko poskrbi in mora poskrbeti za socialno varnost, vendar ne more zagotoviti ekonomske uspešnosti in naposled tudi preživetja podjetju, ki so ga tako temeljito uničili neodgovorni lastniki in nesposobni poslovneži," je poudaril.
Na popoldanski okrogli mizi, nekakšnem vrhuncu jesenskega srečanja Združenja Manager, so sogovorniki iskali odgovor na vprašanje, ali je Slovenija kot družba povprečna z izjemo nekaterih posameznikov. Dr. Janez Prašnikar, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, je poudaril, da se v naši družbi ne pogovarjamo o pravih stvareh, da smo preobremenjeni s seboj. Svet se namreč vrti okoli pomembnejših stvari, z vprašanji, kot so, kdaj bodo iz krize izšle ZDA, kdaj se bo Koreja približala Japonski in kdaj tu nastopi Kitajska.
Študije kažejo, da se je Slovenija v zadnjih petih letih močno zadolžila, se šla ob tem navidezno rast, realno pa smo tam, kjer je danes celotna JV Evropa. "Imamo talente, pa ne vemo, kam z njimi, ker smo družba povprečja," je zaključil svoj uvodni del in dodal, da nimamo dobrih politikov, menedžerji pa se ukvarjajo z napačnimi stvarmi. Temu so v pogovoru oporekali tako gostje okrogle mize kot kasneje občinstvo oziroma predstavniki slovenskega menedžmenta. Dr. Danica Purg (IEDC Bled) meni, da je vsa kriza, v kateri smo se znašli, kriza vodenja, Slovenija pa daleč od povprečja, le premalo ambiciozna in odprta. "Iz tega, kar imamo, naredimo največ, kar lahko. Naša težava je, da tega ne znamo ceniti. Imamo manijo, da bi ves čas še več, da so naši rezultati slabi," je o povprečnosti dejal dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport, in dodal, da so naši rezultati, če kot primer pogledamo šport, primerljivo izredno boljši od marsikatere druge države.
Ali Žerdin, odgovorni urednika časnika Dnevnik, je izpostavil težavo, da dejansko nimamo niti merila povprečnosti. Če gledamo indeks človekovega razvoja in primerjamo naše rezultate s svetom, kontekstom in zgodovino, smo po teh kazalcih med tridesetimi najvišje uvrščenimi državami, pri razvoju pa nas najbolj ovirajo egalitarizem, premalo inovativnosti in premajhna heterogenost ljudi, ki so ključni za napredek in razvoj. Po drugi strani je Franci Zavrl, partner in solastnik Pristopa, opozoril na nevarnost populizmov in navedel primer, ko je sam leta 2005 opozarjal na to, da bo politika preplavila Slovenijo s tako imenovano tajkunizacijo, ki je danes za večino menedžmenta žalitev.
poslovni@dnevnik.si
