Predsednik nadzornega sveta Petrola Tomaž Kuntarič včeraj ni želel dajati komentarjev, o predlogu pa »ničesar ne ve« niti član nadzornega sveta Dari Južna. »Ko bom gradivo dobil, ga bom preučil,« nam je na vprašanje, ali bi podprl odkup terjatev, odgovoril Južna. Po naših informacijah naj bi nadzorniki od Svetelška zahtevali jasna zagotovila, da večje vključevanje v zgodbo z Istrabenzom ne bo dodatno finančno obremenilo Petrola, največjega lastnika insolventnega koprskega holdinga. Pri tem ni izključeno, da bi Petrol terjatve odkupil skupaj z partnerjem iz finančnih krogov. Če bi jih odkupil sam in jih nato pretvoril v lastniške deleže, bi moral kot večinski lastnik močno zadolženi Istrabenz vključiti v konsolidirano bilanco.
Več virov nam je potrdilo, da naj bi Petrol bankam upnicam Istrabenza ponudil odkup terjatev s 25-odstotnim diskontom. To bi največjo domačo naftno družbo po dostopnih podatkih stalo okoli 330 milijonov evrov. Prisilni upravitelj Istrabenza Boris Dolamič je upnikom priznal za približno 436 milijonov evrov terjatev. Te je Petrol od bank pripravljen odkupiti le po načelu »vse ali nič«, torej ali od vseh bank upnic iz konzorcija ali od nobene.
Prav to bi bila lahko prevelika ovira za izpeljavo posla. Iz vrst bančnikov je mogoče slišati, da so ideji »načelno naklonjeni«, a da bi se lahko ustavilo že pri dogovarjanju med samimi bankami. Tako kot vselej v pogovorih med Istrabenzovimi upnicami v zadnjih mesecih naj bi se tudi pri dogovorih o skupni prodaji terjatev zataknilo pri repo pogodbah.
Banke, ki teh z nekdanjo Istrabenzovo upravo Igorja Bavčarja niso sklenile, namreč želijo od Petrola večji diskont pri odkupu terjatev od bank, ki so že pred časom Istrabenzu na podlagi repo pogodb zasegle deleže v Petrolu, Mercatorju in Savi, češ da bodo te banke ob prodaji zaseženih delnic zaslužile in jim zato pripada nižji diskont. Ob tem je treba spomniti, da se banke upnice še vedno niso dogovorile o delitvi presežkov iz zasega oziroma prodaje teh delnic in da štiri tuje banke (Bawag, SKB, Volksbank in Sparkasse), ki obvladujejo 41 odstotkov vseh terjatev, še vedno vztrajajo pri stečaji Istrabenza.
Čeprav bi se banke odločile skupaj prodati terjatve, je malo verjetno, da jih bo kupil Petrol, še opozarjajo naši viri. Banke naj bi želele za terjatve v celoti iztržiti najmanj 350 milijonov evrov, torej 20 milijonov evrov več, kot jim ponuja Petrol. Tudi zato je vprašanje, ali se bo bankam računica v Istrabenzu sploh izšla. Poleg tega, da je stečaj insolventnega holdinga vse verjetnejši, bi morale banke tako in tako že na podlagi zahteve Banke Slovenije vrednotenja Istrabenza popraviti za najmanj 25 odstotkov navzdol. Diskonta pri prodaji terjatev v bilancah tako ne bi niti opazile, vendar želijo kljub temu od Petrola iztržiti nižji diskont.
V upravi Petrola naj bi ocenili, da bi bili v primeru odkupa terjatev v »plusu« tako največji lastnik Istrabenza kot tudi njegovi upniki. Petrol bi namreč ubil dve muhi na en mah: poleg tega, da bi iz igre za prevlado v Istrabenzu dokončno izrinil NFD Staneta Valanta, bi Istrabenz rešil dolgov in pri tem prevzel nadzor tudi nad Istrabenzovo energetsko divizijo. Ta vključuje tudi strateško pomembno skladišče naftnih derivatov na Srminu pri Kopru in posredno lastništvo v podjetju Gen-I, ki prodaja električno energijo iz krške jedrske elektrarne. Na drugi strani bi se banke rešile terjatev do holdinga, ki je iz meseca v mesec bliže stečaju, medtem ko bi Petrol posojila za morebitni odkup Istrabenzovih terjatev poplačal s prodajo drugih naložb Istrabenza, zlasti Drogo Kolinsko.
suzana.rankov@dnevnik.si
primoz.cirman@dnevnik.si
